Skozno
4
4
Velik naravni most oziroma okno, skozi katerega gre na "Boroevićevo razgledišče" tudi pot.
Velik naravni most oziroma okno, skozi katerega gre na "Boroevićevo razgledišče" tudi pot.
Trnovski gozd spada k Dinaridom Slovenije. Razen skrajnega severnega roba, ki je iz triasnih apnencev, je zgrajen iz jurskih in krednih apnencev, ki so narinjeni na mlajši, eocenski fliš. Zato je planota v glavnem močno zakrasela, saj vse vode takoj poniknejo v podzemlje. Nad Vipavsko dolino, v območju od Gorice do Ajdovščine, se dvigujejo kratka, a mestoma kar strma ostenja. Skoraj povsem na zahodu je v enem od skalnih pomolov tega ostenja na višini 671 m veliko naravno okno, ki obiskovalca preseneti s številnimi lepimi detajli.
Trnovski gozd spada k Dinaridom Slovenije. Razen skrajnega severnega roba, ki je iz triasnih apnencev, je zgrajen iz jurskih in krednih apnencev, ki so narinjeni na mlajši, eocenski fliš. Zato je planota v glavnem močno zakrasela, saj vse vode takoj poniknejo v podzemlje. Nad Vipavsko dolino, v območju od Gorice do Ajdovščine, se dvigujejo kratka, a mestoma kar strma ostenja. Skoraj povsem na zahodu je v enem od skalnih pomolov tega ostenja na višini 671 m veliko naravno okno, ki obiskovalca preseneti s številnimi lepimi detajli.
Samo okno je okrog 10 m visoko in 15 m široko, votlina pod naravnim mostom pa je še precej večja. Znotraj nje je še manjša naravna jama, pa tudi kaverna iz I. svetovne vojne. Naravno okno je nastalo zaradi različne odpornosti kamnin na erozijo. Čvrsti apnenec je ostal, manj odporne kamnine pa so se porušile, pri čemer je k razpadanju pripomogla tudi voda. Na stenah okna je mogoče opaziti manjše kapniške tvorbe. Zaradi nizke nadmorske višine je okno še vedno v pasu bujne vegetacije, ki pa okna zaradi njegove velikosti vseeno v celoti ne zakriva. S slikovitim bršljanom so obraščene tudi stene.
Samo okno je okrog 10 m visoko in 15 m široko, votlina pod naravnim mostom pa je še precej večja. Znotraj nje je še manjša naravna jama, pa tudi kaverna iz I. svetovne vojne. Naravno okno je nastalo zaradi različne odpornosti kamnin na erozijo. Čvrsti apnenec je ostal, manj odporne kamnine pa so se porušile, pri čemer je k razpadanju pripomogla tudi voda. Na stenah okna je mogoče opaziti manjše kapniške tvorbe. Zaradi nizke nadmorske višine je okno še vedno v pasu bujne vegetacije, ki pa okna zaradi njegove velikosti vseeno v celoti ne zakriva. S slikovitim bršljanom so obraščene tudi stene.
Skozi okno je zelo lep pogled od spodaj, pa tudi iz gozda nad njim, ko gledamo na 500 m nižje ležeče hiše nad Vipavsko dolino. Pravi razgled pa se odpre z vrha oboka nad oknom. Spodnji del Vipavske doline je pod nami kot na dlani, na zahodu pa vidimo še daleč v Furlanijo in dol do Tržaškega zaliva.
Skozi okno je zelo lep pogled od spodaj, pa tudi iz gozda nad njim, ko gledamo na 500 m nižje ležeče hiše nad Vipavsko dolino. Pravi razgled pa se odpre z vrha oboka nad oknom. Spodnji del Vipavske doline je pod nami kot na dlani, na zahodu pa vidimo še daleč v Furlanijo in dol do Tržaškega zaliva.
Izreden razgled je med I. svetovno vojno izkoriščal tudi glavni poveljnik avstroogrskih sil general Borojević, ki je s tega mesta lahko z enim pogledom zaobjel celotni spodnji del soške fronte.
Izreden razgled je med I. svetovno vojno izkoriščal tudi glavni poveljnik avstroogrskih sil general Borojević, ki je s tega mesta lahko z enim pogledom zaobjel celotni spodnji del soške fronte.
Razgled z oboka nad oknom in prizor iz bližnjega gozda
Dostop do naravnega okna je prijeten, kratek izlet. Z vasi Trnovo je proti jugu le kakih 30 min hoje brez večje višinske razlike, iz Šmihela pa je 1 h hoje po udobni, dobro markirani planinski poti. Interaktivni zemljevid spodaj kaže dva predlagana izleta - krajšo in daljšo krožno turo.
Dostop do naravnega okna je prijeten, kratek izlet. Z vasi Trnovo je proti jugu le kakih 30 min hoje brez večje višinske razlike, iz Šmihela pa je 1 h hoje po udobni, dobro markirani planinski poti. Interaktivni zemljevid spodaj kaže dva predlagana izleta - krajšo in daljšo krožno turo.
Izhodišče je v Šmihelu (srednje od treh parkirišč). Z doline se dvignemo z avtom na 310 m, skozi vas peljemo mimo cerkvice do pokopališča, kjer je veliko parkirišče.
Izhodišče je v Šmihelu (srednje od treh parkirišč). Z doline se dvignemo z avtom na 310 m, skozi vas peljemo mimo cerkvice do pokopališča, kjer je veliko parkirišče.
Od pokopališča gremo po kolovozu dva ovinka, na razcepu pa na levi kolovoz, ki se višje prelevi v udobno stezo. Ves čas prečkamo pobočja proti severozahodu. Nekako na 530 m pridemo do razcepa, kjer nas napis usmeri desno v breg. Še 100 m višine in že smo pri klopci, od katere je zelo lep razgled. Smo že na robu planote, le malo naprej je naslednji razcep. Tam gremo ostro desno in po 5 minutah hoje smo že pri oknu. Stara pot je šla od spodaj naravnost skozi okno, pri tej varianti pa seveda ne obiščemo klopce.
Od pokopališča gremo po kolovozu dva ovinka, na razcepu pa na levi kolovoz, ki se višje prelevi v udobno stezo. Ves čas prečkamo pobočja proti severozahodu. Nekako na 530 m pridemo do razcepa, kjer nas napis usmeri desno v breg. Še 100 m višine in že smo pri klopci, od katere je zelo lep razgled. Smo že na robu planote, le malo naprej je naslednji razcep. Tam gremo ostro desno in po 5 minutah hoje smo že pri oknu. Stara pot je šla od spodaj naravnost skozi okno, pri tej varianti pa seveda ne obiščemo klopce.
Še malo vzhodneje od mesta, kjer se odpre pogled na okno, je mogoče po stezici iti prav na njegov obok. Steza je prav lahka, razgled z vrha pa še bolj razsežen.
Še malo vzhodneje od mesta, kjer se odpre pogled na okno, je mogoče po stezici iti prav na njegov obok. Steza je prav lahka, razgled z vrha pa še bolj razsežen.
Turo nadaljujemo po stezi, ki gre ves čas ob robu planote. Že kar takoj je odcep levo v Trnovo, mi pa nadaljujemo naravnost. Gozd je zelo lep, kraški svet je bogat z oblikami, na kak razgledni rob pa steza ne zavije več. Tako hodimo proti vzhodu kakih 20 minut, steza se le malenkost dvigne.
Turo nadaljujemo po stezi, ki gre ves čas ob robu planote. Že kar takoj je odcep levo v Trnovo, mi pa nadaljujemo naravnost. Gozd je zelo lep, kraški svet je bogat z oblikami, na kak razgledni rob pa steza ne zavije več. Tako hodimo proti vzhodu kakih 20 minut, steza se le malenkost dvigne.
Še preden dosežemo razcep, kjer gre levo pot v vikend naselje Trpinovšče, bodimo pozorni. Označena steza gre desno dol v Šmihel. Če jo ujamemo, smo kmalu na široki stezi, skoraj kolovozu, ki se z več dolgimi ovinki spusti k pokopališču. Tako zaključimo krajšo krožno turo.
Še preden dosežemo razcep, kjer gre levo pot v vikend naselje Trpinovšče, bodimo pozorni. Označena steza gre desno dol v Šmihel. Če jo ujamemo, smo kmalu na široki stezi, skoraj kolovozu, ki se z več dolgimi ovinki spusti k pokopališču. Tako zaključimo krajšo krožno turo.
Daljša tura pa vključuje še obisk čudovitega kraja na Vitovljami. Tam je na strmem griču, na 605 m višine, prastara cerkev sv. Marije. Vzpetina je bila naseljena že v pradavnini, v antiki naj bi bila na njej rimska opazovalnica, kasneje pa menda pribežališče romaniziranega prebivalstva pred vdirajočimi barbari. Kdaj je bila zgrajena prva cerkev, ni znano. V času turških vpadov so jo utrdili z obzidjem. Kraj je bil tudi zelo obiskano romarsko mesto, saj je poleg cerkvice slovel tudi bližnji izvir "zdravilne" vode.
Daljša tura pa vključuje še obisk čudovitega kraja na Vitovljami. Tam je na strmem griču, na 605 m višine, prastara cerkev sv. Marije. Vzpetina je bila naseljena že v pradavnini, v antiki naj bi bila na njej rimska opazovalnica, kasneje pa menda pribežališče romaniziranega prebivalstva pred vdirajočimi barbari. Kdaj je bila zgrajena prva cerkev, ni znano. V času turških vpadov so jo utrdili z obzidjem. Kraj je bil tudi zelo obiskano romarsko mesto, saj je poleg cerkvice slovel tudi bližnji izvir "zdravilne" vode.
Z roba planote se torej ne vrnemo v Šmihel, pač pa nadaljujemo pohod proti vzhodu. Pot in pokrajina sta podobni, je pa naslednji odsek precej daljši (kakih 45 minut) in proti koncu je steza zelo slabo razvidna. Zlasti, ko je rastje bujno, moramo zelo pozorno slediti sicer kar dobrim markacijam. Tako dosežemo križišče, kamor z leve pride dober kolovoz, mi pa zavijemo po njem desno, k robu planote. Pot se kmalu prevesi bolj strmo dol, široka in udobna se spušča čez pobočja proti jugovzhodu. Nakako na 645 m pridemo do pomembnega križišča poti.
Z roba planote se torej ne vrnemo v Šmihel, pač pa nadaljujemo pohod proti vzhodu. Pot in pokrajina sta podobni, je pa naslednji odsek precej daljši (kakih 45 minut) in proti koncu je steza zelo slabo razvidna. Zlasti, ko je rastje bujno, moramo zelo pozorno slediti sicer kar dobrim markacijam. Tako dosežemo križišče, kamor z leve pride dober kolovoz, mi pa zavijemo po njem desno, k robu planote. Pot se kmalu prevesi bolj strmo dol, široka in udobna se spušča čez pobočja proti jugovzhodu. Nakako na 645 m pridemo do pomembnega križišča poti.
Desni kolovoz gre mimo cerkvice dol v Vitovlje. To je pravzaprav stara cesta iz napoleonovskih časov, ki se z našega križišča nadaljuje v levo, v Krnico, zaselek, ki je že na planoti. Tabla na razcepu nas opozarja, da smo na "vilinskem" kraju, polnem zdravilnih sil. Ob cesti v Krnico je tudi "zdravilni" izvir. Mi pa na križišču nadaljujemo naravnost, markacije nas kmalu pripeljejo na gozdnato sedlo, nato pa gor na cesto in k sv. Mariji.
Desni kolovoz gre mimo cerkvice dol v Vitovlje. To je pravzaprav stara cesta iz napoleonovskih časov, ki se z našega križišča nadaljuje v levo, v Krnico, zaselek, ki je že na planoti. Tabla na razcepu nas opozarja, da smo na "vilinskem" kraju, polnem zdravilnih sil. Ob cesti v Krnico je tudi "zdravilni" izvir. Mi pa na križišču nadaljujemo naravnost, markacije nas kmalu pripeljejo na gozdnato sedlo, nato pa gor na cesto in k sv. Mariji.
Čaka nas še povratek v Šmihel. Midva sva ga grdo zgrešila in šla še enkrat prav gor na planoto. Od sv. Marije gremo torej po cesti dol proti Vitovljam. Spremljajo nas postaje Križevega pota. Pri postaji št. 7 in votlini desno od poti se moramo držati levo - dol proti Vitovljam. Če namreč nadaljujemo po dobri cesti proti severozahodu, se ta kmalu začne blago vzpenjati, pripelje k partizanskemu spomeniku na Vodicah, od tam pa gre naprej gor na rob planote samo ozka, domala opuščena stezica.
Čaka nas še povratek v Šmihel. Midva sva ga grdo zgrešila in šla še enkrat prav gor na planoto. Od sv. Marije gremo torej po cesti dol proti Vitovljam. Spremljajo nas postaje Križevega pota. Pri postaji št. 7 in votlini desno od poti se moramo držati levo - dol proti Vitovljam. Če namreč nadaljujemo po dobri cesti proti severozahodu, se ta kmalu začne blago vzpenjati, pripelje k partizanskemu spomeniku na Vodicah, od tam pa gre naprej gor na rob planote samo ozka, domala opuščena stezica.
Če pa se še malo spustimo proti Vitovljam, se v desno kmalu odcepi nov, udoben kolovoz, ki nas v dobre pol ure pripelje nad pokopališče v Šmihelu.
Če pa se še malo spustimo proti Vitovljam, se v desno kmalu odcepi nov, udoben kolovoz, ki nas v dobre pol ure pripelje nad pokopališče v Šmihelu.
Parkirišče: 45.95051, 13.73960