Teplické skály
8
8
Izjemen naravni rezervat, skupaj s skalami pri Adrspachu ponuja številne možnosti za pohodne ture in oglede stolpov iz peščenjaka.
Izjemen naravni rezervat, skupaj s skalami pri Adrspachu ponuja številne možnosti za pohodne ture in oglede stolpov iz peščenjaka.
Uvod
Uvod
Skalne formacije pri krajih Teplice in Adrspach sodijo med najbolj spektakularna območja iz peščenjaka v srednji Evropi. Tukaj opisujem samo običajno turistično pot skozi območje pri Teplicah. Pot je označena in tudi opremljena z razlagalnimi tablami.
Skalne formacije pri krajih Teplice in Adrspach sodijo med najbolj spektakularna območja iz peščenjaka v srednji Evropi. Tukaj opisujem samo običajno turistično pot skozi območje pri Teplicah. Pot je označena in tudi opremljena z razlagalnimi tablami.
V osrčje skal pri Teplicah pridemo po lepi dolini, ki se razcepi na čudovitem kraju, v vznožju stolpa, imenovanega Skalní nevěsta. Zgornji del pohoda je torej čudovita krožna tura. Lahko greš na primer po južnem kanjonu, iz njegovega zgornjega dela prečkaš v jugozahodni kanjon in se po njem vrneš na razcep. Ta krožna pot pa ni dovoljena spomladi, ko je zaradi gnezdenja ptic območje okrog takoimenovanih Tempeljskih skal zaprto za vse obiske.
V osrčje skal pri Teplicah pridemo po lepi dolini, ki se razcepi na čudovitem kraju, v vznožju stolpa, imenovanega Skalní nevěsta. Zgornji del pohoda je torej čudovita krožna tura. Lahko greš na primer po južnem kanjonu, iz njegovega zgornjega dela prečkaš v jugozahodni kanjon in se po njem vrneš na razcep. Ta krožna pot pa ni dovoljena spomladi, ko je zaradi gnezdenja ptic območje okrog takoimenovanih Tempeljskih skal zaprto za vse obiske.
Dolina Anenské
Osnovne informacije
Osnovne informacije
Zahtevnost. To je lahka pohodna tura, na Švicarski lestvici zahtevnosti pohodnih tur bi bila ocenjena s T2. Tudi vzpon na grad Střmen, ki je malo zahtevnejši, ni nič drugega kot strma, železna lestev, za katero rabiš malce dodatne sape in odsotnost vrtoglavice. A ocenimo jo s stopnjo T3!
Zahtevnost. To je lahka pohodna tura, na Švicarski lestvici zahtevnosti pohodnih tur bi bila ocenjena s T2. Tudi vzpon na grad Střmen, ki je malo zahtevnejši, ni nič drugega kot strma, železna lestev, za katero rabiš malce dodatne sape in odsotnost vrtoglavice. A ocenimo jo s stopnjo T3!
Objektivne nevarnosti. Teh ne vidim dosti. Imaš pa v kanjonu iz peščenjaka ves čas občutek, da ti kaj lahko pade na glavo.
Objektivne nevarnosti. Teh ne vidim dosti. Imaš pa v kanjonu iz peščenjaka ves čas občutek, da ti kaj lahko pade na glavo.
Orientacija. Poti so dobro označene (modre markacije). Ker so na tem območju še druge kombinacije pohodnih tur, bodisi ostanite na glavni poti, če pa ne, si pridobite dober zemljevid območja - z imeni krajev, da boste vsaj vedeli kam greste. Uradna karta je: Adršpašské skály Teplické skály, 1:16.000.
Orientacija. Poti so dobro označene (modre markacije). Ker so na tem območju še druge kombinacije pohodnih tur, bodisi ostanite na glavni poti, če pa ne, si pridobite dober zemljevid območja - z imeni krajev, da boste vsaj vedeli kam greste. Uradna karta je: Adršpašské skály Teplické skály, 1:16.000.
Najboljše obdobje. Zaradi njihove priljubljenosti, je kanjone mogoče obiskati praktično skozi vse leto. Če že, gre morda odsvetovati obisk v trdi zimi (z dosti snega). Spomladi boste na poteh še vedno imeli sneg, a številni obiskovalci ga zanesljivo zgazijo. Poleti in jeseni bo na poteh zagotovo nekaj gneče.
Najboljše obdobje. Zaradi njihove priljubljenosti, je kanjone mogoče obiskati praktično skozi vse leto. Če že, gre morda odsvetovati obisk v trdi zimi (z dosti snega). Spomladi boste na poteh še vedno imeli sneg, a številni obiskovalci ga zanesljivo zgazijo. Poleti in jeseni bo na poteh zagotovo nekaj gneče.
Oprema. V letnih razmerah so primerni tudi športni copati. V aprilu leta 2015 sva midva imela na poteh skozi kanjone nekako 25 cm snega in zgolj v športnih copatih v takem hoja ni najbolj prijetna. Dobri pohodni čevlji in palice so najboljša kombinacija, saj so deli poti lahko tudi poledeneli. Če pa opisano turo razširite, bodo stranske poti manj shojene in v zimskih razmerah utegnejo postati nevarne.
Oprema. V letnih razmerah so primerni tudi športni copati. V aprilu leta 2015 sva midva imela na poteh skozi kanjone nekako 25 cm snega in zgolj v športnih copatih v takem hoja ni najbolj prijetna. Dobri pohodni čevlji in palice so najboljša kombinacija, saj so deli poti lahko tudi poledeneli. Če pa opisano turo razširite, bodo stranske poti manj shojene in v zimskih razmerah utegnejo postati nevarne.
Začetek ture. Tik zahodno od kraja Teplice nad Metují je pri hotelu Orlik, na cca. 490 m, veliko parkirišče (koordinate spodaj).
Začetek ture. Tik zahodno od kraja Teplice nad Metují je pri hotelu Orlik, na cca. 490 m, veliko parkirišče (koordinate spodaj).
Pristojbine (2015). Parkirišče: 50 Kč (manj kot €2). Vstopnina: 70 Kč (€2,6).
Pristojbine (2015). Parkirišče: 50 Kč (manj kot €2). Vstopnina: 70 Kč (€2,6).
Najvišja točka. Nekako 675 m.
Najvišja točka. Nekako 675 m.
Potreben čas: Dolžina celotnega pohoda je 6-7 km in skupaj z razgledovanjem zanj rabimo nekako 3 ure. Stavim, da na tej turi ne boste hiteli!
Potreben čas: Dolžina celotnega pohoda je 6-7 km in skupaj z razgledovanjem zanj rabimo nekako 3 ure. Stavim, da na tej turi ne boste hiteli!
Opis poti
Opis poti
Od vhoda gremo po dolini Skalnega potoka proti zahodu. Ves čas sledimo modre markacije. Kmalu se desno odcepi rumena pot, ki gre severno, po Volčji soteski (Vlčí rokle) in se nadaljuje v drugo veliko območje skal - Adršpachske skale. Mi pač nadaljujemo v isti smeri, sčasoma se morda pot drži malce proti levi, v dolino desnega pritoka Skalnega potoka.
Od vhoda gremo po dolini Skalnega potoka proti zahodu. Ves čas sledimo modre markacije. Kmalu se desno odcepi rumena pot, ki gre severno, po Volčji soteski (Vlčí rokle) in se nadaljuje v drugo veliko območje skal - Adršpachske skale. Mi pač nadaljujemo v isti smeri, sčasoma se morda pot drži malce proti levi, v dolino desnega pritoka Skalnega potoka.
Nekako po 20 min od vhoda pridemo pod Střmen grad. S široke glavne poti se desno navzgor odcepijo strme stopnice. Kar po njih! Po nekako 60 m vzpona boste dosegli greben in v desno gre še zadnja, najbolj strma lestev. Razgled z najvišje skale dodobra poplača vzpon. Sicer pa tam od starodavnega gradu iz 13. st. ni nič več ostalo, saj je bil popolnoma uničen že v husitskih vojnah oziroma kasneje, leta 1447. Po isti smeri se spustimo na glavno pot.
Nekako po 20 min od vhoda pridemo pod Střmen grad. S široke glavne poti se desno navzgor odcepijo strme stopnice. Kar po njih! Po nekako 60 m vzpona boste dosegli greben in v desno gre še zadnja, najbolj strma lestev. Razgled z najvišje skale dodobra poplača vzpon. Sicer pa tam od starodavnega gradu iz 13. st. ni nič več ostalo, saj je bil popolnoma uničen že v husitskih vojnah oziroma kasneje, leta 1447. Po isti smeri se spustimo na glavno pot.
Globje ko gremo v dolino, lepši prizori se odpirajo pred nami. Na obeh straneh doline se pojavljajo skalni stolpi nenavadnih oblik. Napisne table podajajo njihova imena in za prepoznavanje ne rabiš kaj dosti dodatne domišljije. Kmalu greš skozi Skalna vrata, kjer je tabla, na kateri je opisano, da je ta kraj leta 1790 obiskal Johann Wolfgang Goethe. Še malo naprej je mesto, kjer se dolina razcepi. Smo v osrčju "Skalnega mesta".
Globje ko gremo v dolino, lepši prizori se odpirajo pred nami. Na obeh straneh doline se pojavljajo skalni stolpi nenavadnih oblik. Napisne table podajajo njihova imena in za prepoznavanje ne rabiš kaj dosti dodatne domišljije. Kmalu greš skozi Skalna vrata, kjer je tabla, na kateri je opisano, da je ta kraj leta 1790 obiskal Johann Wolfgang Goethe. Še malo naprej je mesto, kjer se dolina razcepi. Smo v osrčju "Skalnega mesta".
Če zadnji (krožni) del ture nadaljujemo v smeri urinega kazalca, gremo malce levo in skozi ozek kanjon v Velké chrámové náměstí (Veliki tempeljski trg). To je lepa dolinica, ki jo obdajajo sami navpični, slikoviti stolpi (slike spodaj). V njenem zgornjem delu je spet ozek prehod, kjer je kamnita kapelica in onkraj prehoda še ena lepa dolinica: Malé chrámové náměstí (Mali tempeljski trg). V ožini, ki sledi tej dolini, pa so kamnita vrata in spomladi je prehod tam zaprt!
Če zadnji (krožni) del ture nadaljujemo v smeri urinega kazalca, gremo malce levo in skozi ozek kanjon v Velké chrámové náměstí (Veliki tempeljski trg). To je lepa dolinica, ki jo obdajajo sami navpični, slikoviti stolpi (slike spodaj). V njenem zgornjem delu je spet ozek prehod, kjer je kamnita kapelica in onkraj prehoda še ena lepa dolinica: Malé chrámové náměstí (Mali tempeljski trg). V ožini, ki sledi tej dolini, pa so kamnita vrata in spomladi je prehod tam zaprt!
Če lahko nadaljujete, se kanjon kmalu razširi in okrog lepega travnika stojijo najvišje stene. To je eno od najbolj priljubljenih območij za plezanje. V nadaljevanju gre pot okrog skal, se malo vzpne, pri tem se drži proti desni. Po naslednjih kamnitih vratih se pot začne spuščati. Tako prideš v dolino, ki te bo pripeljala od jugozahoda nazaj na stičišče poti pri Skalni nevesti. Najprej gremo mimo nekaj zanimivih stolpov in že smo na naslednjem razpotju, v dolini Anenské. Tu se proti zahodu odcepi zelena pot. A mi moramo zaključiti našo zanko, zato nadaljujemo desno ob potoku navzdol, v čudovit kanjon, imenovan Sibirija.
Če lahko nadaljujete, se kanjon kmalu razširi in okrog lepega travnika stojijo najvišje stene. To je eno od najbolj priljubljenih območij za plezanje. V nadaljevanju gre pot okrog skal, se malo vzpne, pri tem se drži proti desni. Po naslednjih kamnitih vratih se pot začne spuščati. Tako prideš v dolino, ki te bo pripeljala od jugozahoda nazaj na stičišče poti pri Skalni nevesti. Najprej gremo mimo nekaj zanimivih stolpov in že smo na naslednjem razpotju, v dolini Anenské. Tu se proti zahodu odcepi zelena pot. A mi moramo zaključiti našo zanko, zato nadaljujemo desno ob potoku navzdol, v čudovit kanjon, imenovan Sibirija.
Torej, široka, zelo slikovita dolina Anenské se kmalu zoži in stisne pot v sotesko, ki je široka komaj meter, kvečjemu dva. Ob stezi je prostora samo še za potoček in na nekem mestu gremo celo pod velikansko skalo, zagozdeno med navpični steni kanjona (slika zgoraj levo). Ta kraj je senčen in mrzel, vanj komaj kdaj posije sončna luč. Tako vijugamo skozi kanjon nekako 200 metrov, lepi prizori si kar sledijo. Nato izstopimo na že znanem kraju - pri kočici U skalní nevěsty. Na parkirišče se vrnemo po že znani poti dostopa.
Torej, široka, zelo slikovita dolina Anenské se kmalu zoži in stisne pot v sotesko, ki je široka komaj meter, kvečjemu dva. Ob stezi je prostora samo še za potoček in na nekem mestu gremo celo pod velikansko skalo, zagozdeno med navpični steni kanjona (slika zgoraj levo). Ta kraj je senčen in mrzel, vanj komaj kdaj posije sončna luč. Tako vijugamo skozi kanjon nekako 200 metrov, lepi prizori si kar sledijo. Nato izstopimo na že znanem kraju - pri kočici U skalní nevěsty. Na parkirišče se vrnemo po že znani poti dostopa.
Razširjena pot. Ker v začetku aprila nisva mogla narediti celotne zanke v zgornjem delu, sva šla po južnem kanjonu samo zo zapore, pa spet nazaj na razcep in od tam po kanjonu Sibirija na križišče poti v dolini Anenské. Od tam sva nadaljevala proti zahodu po zeleni poti. Ta gre kar precej nokrog, a že na naslednjem križišču opaziš spet modre markacije, ki gredo proti desni. Šla sva po njih in kmalu ugotovila, sa je smer čisto prava - proti severu. Pot se še kakih 50 višinskih metrov vzpne, nato te čaka daljši sestop. Končno prideš na rumeno pot, greš po njej desno in ko pride v glavno dolino, samo še nadaljuješ do parkirišča.
Razširjena pot. Ker v začetku aprila nisva mogla narediti celotne zanke v zgornjem delu, sva šla po južnem kanjonu samo zo zapore, pa spet nazaj na razcep in od tam po kanjonu Sibirija na križišče poti v dolini Anenské. Od tam sva nadaljevala proti zahodu po zeleni poti. Ta gre kar precej nokrog, a že na naslednjem križišču opaziš spet modre markacije, ki gredo proti desni. Šla sva po njih in kmalu ugotovila, sa je smer čisto prava - proti severu. Pot se še kakih 50 višinskih metrov vzpne, nato te čaka daljši sestop. Končno prideš na rumeno pot, greš po njej desno in ko pride v glavno dolino, samo še nadaljuješ do parkirišča.
