Raziskave inteligentnosti

Na večjem številu ljudi nikoli ni bila uporabljena celotna baterija testov mentalnih sposobnosti. Kljub temu pa sem v posameznih študijah zbral veliko število rezultatov, predvsem v obliki korelacij med testi. Opise posameznih testov glej v poglavju testi mentalnih sposobnosti.

Prednost teh študij, izvedenih na kandidatih za zaposlitev, je bila velika motiviranost ljudi in velika heterogenost vzorcev. Od tod nekatere dokaj visoke korelacije, ki pa so odraz realnih odnosov med sposobnostmi.

Korelacijske študije

Široki vizualni faktor:

Spodnja tabela kaže korelacije med pretežno vizualnimi testi. V diagonali so zanesljivosti, nad diagonalo korelacije, pod diagonalo pa numerusi. Seveda pri teh korelacijskih vzorcih ne gre za iste ljudi.

Kljub temu, da so Nizi test rezoniranja, z ostalimi vizualnimi testi korelira precej podobno, kot ti med seboj.

Korelacije vizualnih testov s testi iz drugih širokih sklopov mentalnih sposobnosti so nižje - med 0,24 in 0,49.

Obdelovanje informacij in delovni pomnilnik

V eni od študij je faktorska analiza lepo pokazala na razliko med obsegom neposrednega pomnjenja in rezoniranjem na neverbalnem materialu.

Vidimo, da naloga, ko je treba v pomešanem vrstnem redu ponoviti številke, ki so se pojavljale na zaslonu, še vedno bolj meri obseg neposrednjega pomnenja kot rezoniranje, obratno pa velja za nalogo, ko se je treba serijo številk zapomniti in ugotoviti njeno pravilno nadaljevanje. Vidimo tudi, kako raste vključevanje sposobnosti delovnega pomnilnika. Pri ponavljanju številk v obrnjenejm vrstnem redu je minimalno, v mešanem vrstnem redu že zelo pomembno, pri rezoniranju pa še bolj.

V drugi študiji je faktorska analiza lepo pokazala na razliko med sposobnostjo zapomnjevanja in sposobnostjo obdelovanja informacij.

Prvi faktor je faktor rezoniranja in, zanimivo, vidimo, da je z njim najvišje nasičen test, ki obremenjuje delovni pomnilnik. Drugi faktor je faktor zapomnjevanja. Vidimo, da obseg neposrednjega pomnjenja številk ni sposobnost, ki bi se nanašala na zapomnjevanje.

Klasični testi rezoniranja na neverbalnem nivoju med seboj visoko korelirajo. Na primer: daljša oblika (TN-20) korelira z znanim testom Domino-48 z 0,73, krajša oblika (TN-10) pa s testom Purdue z 0,70.

Nekoliko drugačni rezultati so bili zbrani z zanimivim testom Kode, ki je zelo težak in časovno neomejen. Ta sicer tudi najviše korelira s Testom nizov, vendar je korelacija samo 0,45.

Široki faktor zapomnjevanja:

Preučeval sem predvsem primarni mentalni sposobnosti asociativnega pomnjenja in pomnjenja smiselno povezanega gradiva. Rezultate kaže zgornja tabela. Korelacija med testoma, ki ju merita (Besede v parih in Pomnjenje zgodbe) je 0,64, s testi drugih primarnih mentalnih sposobnosti pa korelirata nižje (med 0,20 in 0,44).

Široki faktor divergentnega priklica:

Test Izreki nam da rezultat za fluentnost idej in za originalnost idej. Ta dva med seboj korelirata 0,67, z drugimi testi primarnih mentalnih sposobnosti pa nižje (med 0,08 in 0,42). Sicer pa je raziskava pokazala, da sta fluentnost in originalnost idej v nekoliko višji korelaciji z testi neverbalnih sposobnosti (induktivno rezoniranje, prostorska predstavljivost, asociativno pomnjenje) kot s testi izkustvenih sposobnosti (verbalna, numerična).

Široki sklop izkustvenih sposobnosti:

Testa Tujke (verbalni) in Računi (numerični) med seboj korelirata 0,52, z drugimi testi primarnih mentalnih sposobnosti pa nižje. Spodnja tabela kaže nekatere korelacije. Vidimo, da zaradi svoje izrazite hitrostne narave test Računanje z drugimi testi rezoniranja korelira nekoliko višje kot test Tujke.

Upad sposobnostnih rezultatov s starostjo

Spodnja slika kaže rezultate, ki sem jih zbral s testi primarnih mentalnih sposobnosti: Test nizov, Vzorci, Rotacije, Pomnjenje številk, Pomnjenje parov besed, Računi in Tujke. Rezultati na testih rezoniranja, zapomnjevanja, prostorske predstavljivosti in hitrosti opažanja kažejo v odrasli dobi progresivne krivulje upada. Največji upad je pri sposobnosti hitrosti in točnosti opažanja. Verbalna sposobnost s starostjo ne upada in kaže na učinke stalnega akumuliranja izkušenj. Posebnost so rezultati na numeričnem testu. Ti kažejo sprva še učinke akumuliranja izkušenj, po 40. letu pa zaradi izrazite hitrostne narave numeričnega testa in obremenjevanja delovnega pomnilnika začnejo progresivno upadati.