Bobbio

7

Zgodovinsko mestece v Apeninih je bilo potem, ko je v njem Sv Columbanus ustanovil opatijo, stičišče kultur in središče duhovnega življenja. Kljub drugačnim časom tudi danes trdovratno lovi korak s časom.

Zgodba mesta Bobbio

V primerjavi z Alpami Apenini bolj poredko pokažejo svoje čare. A dolina reke Trebije je lepa, očara nas na več mestih in zelo zanimiva je tudi z geološkega vidika. Sredi takšne gorske pokrajine, pod Monte Penice, 1460 m, je sredi doline zraslo mesto, ki je bilo skozi vso zgodovino pomembno - tako na prometni povezavi med Padsko nižino in Ligurijo, pa tudi kot stičišče ljudstev različnih pokrajin Apeninskega polotoka. Sodbo Ernesta Hemingwaya, da je dolina Trebbia najlepša na svetu, bomo pa iz previdnosti odložili malo v kraj in jo bomo uporabili le, če bo skrajna sila.

Kraj je bil seveda znan že v antiki (in še prej), a v Bobbiu se vsa zgodovina začne s prihodom irskega misionarja Sv. Columbanusa, daljnjega leta 614. Ti Irci so takrat res delali čudeže, v nekaj letih jih je bila polna vsa Evropa in povsod so uspeli s svojo versko gorečnostjo. Columbanusa sva srečala že na prelazu Septimer, kjer jo je primahal čez Alpe, ko pa je prišel v Bobbio, je od Langobardskega kralja Agilulfa pri priči dobil lep kos ozemlja in ustanovil opatijo. Ta je potem hitro širila svoj vpliv in posesti. Njen skriptorij in knjižnica sta postala znana po vsej Italiji. Kot škofovsko mesto se je seveda razvijal tudi Bobbio. Zgradili so obzidje, cerkve in številne lepe zgradbe, nato pa je sledilo tudi obdobje bojev za oblast nad mestom. In so mu vladali najprej Malaspina in Toskanci, nato pa družina Visconti iz Milana in Savojci, dokler ni nazadnje Napoleon razpustil še znameniti samostan in tako pristavil piko na i upadanju sakralnega pomena Bobbia.

Ogled

Čer ste izbrali za pot čez Apenine dolino reke Trebbia, bo Bobbio najbrž kar obvezen postanek. Odvisno od načrta vaše poti si lahko ogledate samo mesto, lahko pa tudi preživite malo več časa v širši okolici.

Ko se pripeljete do Bobbia je prvo, kar vas osupne, čudoviti most čez Trebbio. Izviral naj bi še iz časov Rimljanov, a sredi vseh tistih prodov je jasno, da ga je bilo treba večkrat obnavljati. Široko strugo premosti z 11 nepravilnimi loki - kdo ve, kaj je gnalo arhitekte, da so se zdaj odrivali iz tistega peska, pa spet malo pristali, pa spet odskočili. Če ni vsa zasluga njihova, kot na številnih krajih po Alpah je tu za rezervo še zgodba o hudiču, ki je pomagal graditi most, za plačilo pa je dobil dušo prvega, ki je potem šel čez most - tudi tukaj so mu podtaknili psa. "Ponte Vecchio", pa tudi "Hudičev most" in "Most-grbavec". Ne prav imenitna imena za most, ki je tako zelo lep!Ko pripeljete v mesto, čim prej pustite nekje avto in se odpravite v stari del mesta peš. Že takoj na drugi strani mostu je katedrala (Duomo) s svojima dvema stolpoma. Opatija in bazilika Sv. Columbana sta malo naprej, v slednji se spodobi iti pogledat sarkofag znamenitega misionarja. Nato se sprehodimo še skozi srednjeveško mestece, lahko se ustavimo še v kaki cerkvi, muzeju ali samostanu. Grad Malaspina (to je bila plemiška družina, ki je s porokami prišla tudi v družino Medičejcev iz Firenc) je še malo zahodneje.

če pa imate še nekaj več časa, se v turistični agenciji Bobbia pozanimajte kaj ponuja pokrajina v času vašega obiska. Saj so ves čas aktivni!

Duomo

Sarkofag Sv. Columbanusa

Parkirišče: 44.766827, 9.389456