Pericnik
Slap Peričnik je ena največjih znamenitosti Julijskih Alp oziroma doline Vrat, že tako polne vseh mogočih čudes. V Alpah so tudi višji in mogočnejši slapovi, a Peričnik je ljubek, voda v tolmunu pod njim je lepe tirkizne barve, lahko se sprehodimo tudi za vodno zaveso. Lahka in hitra dostopnost k slapu privabljata trume turistov. Je pa vredno kraj raziskati tudi malo podrobneje.
Slap Peričnik je ena največjih znamenitosti Julijskih Alp oziroma doline Vrat, že tako polne vseh mogočih čudes. V Alpah so tudi višji in mogočnejši slapovi, a Peričnik je ljubek, voda v tolmunu pod njim je lepe tirkizne barve, lahko se sprehodimo tudi za vodno zaveso. Lahka in hitra dostopnost k slapu privabljata trume turistov. Je pa vredno kraj raziskati tudi malo podrobneje.
Ramit Dey: Peričnik jeseni
Slap opazimo že s ceste v dolino Vrat - z mosta, takoj, ko smo mimo planinske koče. A Peričnika sta dva. Spodnji je visok 52 metrov, takoj nad njim pa je še prav tako lepi Zgornji Peričnik, katerega višina je 16 metrov. Pred mnogimi tisočletji, ko voda še stene ni razjedla do današnjih razsežnosti, je bil slap samo eden.
Slap opazimo že s ceste v dolino Vrat - z mosta, takoj, ko smo mimo planinske koče. A Peričnika sta dva. Spodnji je visok 52 metrov, takoj nad njim pa je še prav tako lepi Zgornji Peričnik, katerega višina je 16 metrov. Pred mnogimi tisočletji, ko voda še stene ni razjedla do današnjih razsežnosti, je bil slap samo eden.
Potok Peričnik izvira nekaj sto metrov nad slapom, v grapi z imenom Peričnikove meli. Nato teče mimo planine Višek, pod katero sta slapova. Voda pada čez široko, previsno konglomeratno steno. Pod stenami lahko občudujemo velikanske balvane, ki so se nekoč odkrušili z njih. Zadnji tak velik podor je bil leta 1907.
Potok Peričnik izvira nekaj sto metrov nad slapom, v grapi z imenom Peričnikove meli. Nato teče mimo planine Višek, pod katero sta slapova. Voda pada čez široko, previsno konglomeratno steno. Pod stenami lahko občudujemo velikanske balvane, ki so se nekoč odkrušili z njih. Zadnji tak velik podor je bil leta 1907.
Če želimo Peričnik videti od daleč, je treba iti čez Bistrico in na pobočja nad drugo stranjo doline. A tja gredo le redki.
Če želimo Peričnik videti od daleč, je treba iti čez Bistrico in na pobočja nad drugo stranjo doline. A tja gredo le redki.
Valentin Valkov: Jesenski pogled od daleč
Nenad Nikolič: V trdi zimi
Posebno spektakularen je Peričnik pozimi. Po daljšem mrzlem obdobju se celotno ostenje spremeni v velikanske orgle, ki jih tvori na tisoče ledenih sveč. Prizor je vsako leto drugačen, odvisno od količine vode in postopnosti zmrzovanja. Kadar dovolj čvrste sveče segajo prav do dna, oziroma, ko Peričnik v celoti zamrzne, postane primeren tudi za zahtevno ledno plezanje. A stanje, kakršnega je na zgornji sliki v nesmrtnost pospremil Nenad, je redko.
Posebno spektakularen je Peričnik pozimi. Po daljšem mrzlem obdobju se celotno ostenje spremeni v velikanske orgle, ki jih tvori na tisoče ledenih sveč. Prizor je vsako leto drugačen, odvisno od količine vode in postopnosti zmrzovanja. Kadar dovolj čvrste sveče segajo prav do dna, oziroma, ko Peričnik v celoti zamrzne, postane primeren tudi za zahtevno ledno plezanje. A stanje, kakršnega je na zgornji sliki v nesmrtnost pospremil Nenad, je redko.
Zsuzsanna Janosi: Peričnik spomladi
Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem doline Vrat. Ledeniškega nastanka so že več kot 100 m debeli sloji konglomerata, ki jih vidimo tudi na drugih mestih v Vratih, na primer ob poti skozi bližnje Galerije. Velikanski nanosi drobirja so se v milijonih let sprijeli v še vedno ne prav čvrsto kamnino. Potem pa je v zadnji ledeni dobi, v obdobju Wurma, velik ledenik, ki je drsel izpod Triglava proti Savi, poglabljal in širil dolino Vrat, o čemer nam priča njena značilna U-oblika. Ob tem poglabljanju je ledenik odrezal spodnji del stranske doline, po kateri danes teče potok Peričnik. Nastala je takoimenovana viseča dolina, čez konglomeratni odlom pa danes pada slap.
Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem doline Vrat. Ledeniškega nastanka so že več kot 100 m debeli sloji konglomerata, ki jih vidimo tudi na drugih mestih v Vratih, na primer ob poti skozi bližnje Galerije. Velikanski nanosi drobirja so se v milijonih let sprijeli v še vedno ne prav čvrsto kamnino. Potem pa je v zadnji ledeni dobi, v obdobju Wurma, velik ledenik, ki je drsel izpod Triglava proti Savi, poglabljal in širil dolino Vrat, o čemer nam priča njena značilna U-oblika. Ob tem poglabljanju je ledenik odrezal spodnji del stranske doline, po kateri danes teče potok Peričnik. Nastala je takoimenovana viseča dolina, čez konglomeratni odlom pa danes pada slap.
Zanimivo je, da se tok Peričnika spreminja tudi v današnjih časih. Njegova struga se premika, kar dokazuje pogled na sosednjo staro, fosilno strugo, pa tudi pripovedi starih ljudi in celo nekatere stare fotografije. Pred nekaj desetletjih je potok tekel nekaj metrov poleg sedanje struge in celo danes ob veliki vodi kdaj pada čez steno kot dvojni slap - po stari in po novi strugi.
Zanimivo je, da se tok Peričnika spreminja tudi v današnjih časih. Njegova struga se premika, kar dokazuje pogled na sosednjo staro, fosilno strugo, pa tudi pripovedi starih ljudi in celo nekatere stare fotografije. Pred nekaj desetletjih je potok tekel nekaj metrov poleg sedanje struge in celo danes ob veliki vodi kdaj pada čez steno kot dvojni slap - po stari in po novi strugi.
Jesenski pogled izza slapa in desno prizor ob zimskem obisku
Obisk Peričnika je lahek, čeprav danes v največji turistični sezoni cesto v dolino Vrat že tudi kdaj zaprejo. Parkiramo pri koči, nato pa gremo po dobri, markirani stezi k slapu. Vzpona je malo in prej kot v 15 minutah smo pod slapom. Večina ljudi gre tudi po lahki poti za vodno zaveso. Na mokrih skalah nam prav pridejo bolj čvrsti čevlji. V zimskih razmerah, ko je vsa okolica slapa zaledenela, pa brez derez in druge zimske opreme raje ne hodimo naprej.
Obisk Peričnika je lahek, čeprav danes v največji turistični sezoni cesto v dolino Vrat že tudi kdaj zaprejo. Parkiramo pri koči, nato pa gremo po dobri, markirani stezi k slapu. Vzpona je malo in prej kot v 15 minutah smo pod slapom. Večina ljudi gre tudi po lahki poti za vodno zaveso. Na mokrih skalah nam prav pridejo bolj čvrsti čevlji. V zimskih razmerah, ko je vsa okolica slapa zaledenela, pa brez derez in druge zimske opreme raje ne hodimo naprej.
Simon Posnjak: Zgornji Peričnik
Kdor želi veliki sopodnji slap videti iz druge perspektive in hkrati obiskati še zgornji slap, naj se napoti po markirani poti, ki se strmo vzpenja levo od spodnjega slapa. Tistih 50 m višine naredimo v nekaj zavojih. Tudi ta pot je dobro uhojena in zavarovana, pa vseeno ponekod ozka in zahteva nekaj dodatne pozornosti. Še zlasti ne poskušajmo doseči mesta, kjer se voda vrže čez steno!
Kdor želi veliki sopodnji slap videti iz druge perspektive in hkrati obiskati še zgornji slap, naj se napoti po markirani poti, ki se strmo vzpenja levo od spodnjega slapa. Tistih 50 m višine naredimo v nekaj zavojih. Tudi ta pot je dobro uhojena in zavarovana, pa vseeno ponekod ozka in zahteva nekaj dodatne pozornosti. Še zlasti ne poskušajmo doseči mesta, kjer se voda vrže čez steno!
Zgornji slap je tik nad spodnjim. Tudi ta je zelo slikovit in pada čez previsno konglomeratno steno. Zato se lahko sprehodimo tudi za njim. Sestopiti moramo pa po isti poti.
Zgornji slap je tik nad spodnjim. Tudi ta je zelo slikovit in pada čez previsno konglomeratno steno. Zato se lahko sprehodimo tudi za njim. Sestopiti moramo pa po isti poti.
Steze na planino Višek pa še nisva prehodila, prav tako še nisva šla k izviru potoka.
Steze na planino Višek pa še nisva prehodila, prav tako še nisva šla k izviru potoka.
Marko Korošec: Zimski motiv
Najboljši čas za obisk Peričnika je pomlad, ko se v gorah topi sneg in je veliko vode, pa tudi jesen, ko so barve okoliškega drevja najlepše, če pridemo po kakšnem večjem deževju.
Najboljši čas za obisk Peričnika je pomlad, ko se v gorah topi sneg in je veliko vode, pa tudi jesen, ko so barve okoliškega drevja najlepše, če pridemo po kakšnem večjem deževju.
Posebnost pa je zimski obisk, ko velja pod slap priti po daljšem obdobju hujšega mraza, še posebno, če so bile pred tem izdatnejše padavine, tako da je dovolj ledu.
Posebnost pa je zimski obisk, ko velja pod slap priti po daljšem obdobju hujšega mraza, še posebno, če so bile pred tem izdatnejše padavine, tako da je dovolj ledu.