Rothenburg ob der Tauber

8

Če obstaja vrhunec na "Romantische Strasse", potem je to odlično ohranjeno mestece nad rečico Tauber. Mestne razglednice si kar sledijo: katedrala, mestna hiša, zahodna vrata, Plönlein in južna stolpa, mestno obzidje, ...

Zahodna vrata

Zgodovina Rothenburga

Po letu 950, ko se kraj prvič omenja, je Rothenburg preživljal tipično zgodovino srednjeevropskega mesta. Sprva so največji vpliv imeli plemiči družine Comburg-Rothenburg. Kraj je mestne pravice dobil v 12. st., obzidje in močne utrdbe pa v 13. st. Od leta 1274 naprej je po ukazu cesarja Rudolfa Habsburškega mesto uživalo avtonomijo prostega imperialnega mesta, kar je pomenilo razcvet v naslednjem obdobju zgodovine. V 30-letni vojni (oktober, 1631) je sicer mesto ušlo popolnemu uničenju, a vojna in kuga, ki je sledila, sta pomenili konec razcveta. V času nacizma je bil Rothenburg pomembno središče Hitlerjeve ideologije, ob koncu vojne naj bi ga vojska branila do zadnjega, a poveljnik ni ubogal hitlerjevega ukaza in je mesto predal brez boja. Tako je ponovno ušlo opustočenju in srednjeveški biser se je ohranil do danes.

Mestna hiša

Mestna hiša

Ogled mesta

Ogledu Rothenburga velja nameniti vsaj pol dneva. S katerega koli parkirišča se bomo namenili v mesto, vpadnice nas bodo pripeljale na Marktplatz, pred lepo, mogočno mestno hišo. Katedrala Sv. Jakoba je le nekaj deset metrov severozahodneje. Osrednji trg je lep kot celota, a mestna hiša je nekaj posebnega. Prvotna zgradba sega že v čas gotike (1250), renesančno pročelje pa je bilo zgrajeno po letu 1572. Stolp ob mestni hiši je kar 61 m visok in je edini v Rothenburgu, na katerega se lahko povzpnemo. Pogled na mesto z vrha je nekaj izrednega!

Marktplatz s stolpa mestne hiše

T. Riemenschneider: Zadnja večerja

Nato lahko nadaljujemo z ogledom katedrale. Tudi to je zelo lepa zgradba, posebnost v njej pa so izjemna lesene skulpture würzburškega rezbarja Tilmana Riemenschneiderja iz let 1500-1505. Zlasti imenitna je Zadnja večerja.

Na ogledu mesta nam ostaneta še dve veliki nalogi: prehoditi vsaj najlepše mestne ulice - tja do glavnih mestnih vrat in prehoditi vsaj pretežni del obzidja. Nalogi lahko vsaj malo kombiniramo, ne pa v celoti. Lahko gremo na primer v eno smer neba do vhoda v mesto, pa nato po obzidju okrog mesta, a že pri naslednjih mestnih vratih se moramo odločiti ali nadaljujemo po obzidju, ali odcikcakamo spet proti središču mesta.

Proti jugu z Marktplatza vodi najdaljša glavna ulica. Pri njenem koncu pridemo na znameniti Plönlein (ravni trg), z lepo, ozko srednjeveško hišo, dvema stolpoma v ozadju in drugimi slikovitimi hišami, ki dopolnjujejo prozor. Stolpa sta seveda že del mestnega obzidja.

Plönlein in južna stolpa

Ulica

Vsekakor moramo z glavnega trga tudi do zahodnih vrat. To je mogočen vhod v mesto skozi grajska vrata, ko izstopimo, se znajdemo v lepem parku, s katerega je nekaj razgleda dol na Tauber.

Niso pa slikovite samo glavne ulice, ki tvorijo osi mesta, pač pa tudi številne stranske, ozke ulice, ob katerih so stare srednjeveške hiše. Po obzidju pa je priporočljivo obkrožiti vsaj vzhodni del mesta, torej od severnega do južnega vhoda.

Mestno obzidje

Pogled na hiše Rothenburga z obzidja

Meistertrunk

V spomin na dogodek iz oktobra 1631 meščani Rothenburga vsako leto prirejajo Meistertrunk Festival. Med 30-letno vojno so katoliške sile pod vodstvom grofa Tillyja dolgo oblegale mesto. To je nudilo srdit odpor, kar je močno ujezilo Tillyja, ki je naposled mesto le zavzel, napovedal, da ga bo opustošil, štiri mestne svetnike pa obesil. Med čakanjem na rablja so Tillyju v ogromnem vrču, ki je držal 3,25 litra, postregli najboljše domače vino in grof je nazadnje obljubil, da bo mestu prizanesel, če kateri od svetnikov na dušek izpije vino iz polnega vrča. Izziv je prevzel bivši župan Nusch, ki je Tillyja presenetil, ko je v 10 minutah "osušil" vrč. Držal je besedo, meščani Rothenburga so si oddahnili, Nusch pa je odspal naslednje tri dneve.

Parkirišče: sever: 49.380354, 10.178816, vzhod: 49.377112, 10.185811, jug: 49.371592, 10.182013.