z [z] prep. (fonetski likovi: s, š, z, ž; alternanta ze) s ~ S t'obọm. ~ Š čov'ekom. ~ Z n'ami. ~ Ze s'im. 1. ♦ s(a) s instrumentalom a) društvo ~ Z m'ẽnom. ~ Z n'ikim se ne spom'ina. (ni s kim) b) sredstvo ~ Z bec'iklinom. ~ Z n'ičim me n'ẽbrẽš zam'eniti (ne možeš me zamijeniti ni sa čim). ♦ s(a) s genitivom: mjesto, smjer ~ Z kr'ova. ~ Z Pot'urna. 2. iz (s genitivom) ~ Z h'iže.
za [za] prep. 1. za s A i I ~ Za j'ano v'uro smo d'oma ♦ Za dn'eva (dok je još dan) ~ Za F'ẽrenc J'ožefa je t'ak b'ilo. ~ Za m'ojega ž'ivota tọ se na premen'ilo. 2. iza ~ N'ẽj h'ọdati za m'ẽnom. ~ R'odiv se dv'ie l'ieti za m'ẽnom. ~ Za h'ižom je sadovj'ọk.
zabadav [zab'adav] adv. badava, uzalud ◈ Zab'adav je hm'rv a za pl'âčo ga zak’opajo. ~ Zab'adav mu gov'oriš.
zabašuriti [zabaš'uriti, zabaš'urim] pf. prikriti, zatajiti ~ Zabaš'urili su dokum'ẽnte.
zabava [z’abava z’abave] f zabava, proslava, veselica ~ Z’abava je nie pr’ẽšla a ka se n’ẽj zb’ili.
zabeči [zab'eči, zab'egnem] pf. zastati u grlu (komad hrane, riječ) ~
zabeknoti [zab’eknoti, zab'eknem] pf. izgubiti riječ, zabezeknuti se ~ S'am je zab'eknov d'ok je č'uv kaj je 'istina.
zabiležiti [zabil'ežiti, zabil'ežim] pf. zapisati, označiti ~
zabiti [zab’iti, zab'ijem, prid. rad. zab'iv, zab'ila, zab'ilo, imp. zab'i] pf zabiti ~ Zab’i čavlja. ~ Zab'ili su mu str'âha. (utjerali su mu strah) ♦ zab'iti kc'ọj pribiti ~ Zab’i i 'ovo d'esko kc'ọj. ♦ zab’iti si v gl'âvo utuviti si u glavu
zabiti [z'âbiti, z'âbim, prid. rad. z'âbiv, z'âbila, z'âbilo, imp. z'âbi] pf. zaboraviti ~ Z'âbiv je kak mu je b'ilo d'obro. ♦ pozabiti (si) [poz’âbiti si] pf. 1. zaboraviti 2. fig. pretrpjeti štetu ~ M’oreš si poz'âbiti te p'eneze. ♦ pozablivi [pozabl'ivi pozabl'ivoga] adj. zaboravljiv ~ K'ak sam st'areši sẽ sam b'ole pozabl'ivi. ♦ pozablivost [pozabl’ivost pozabl’ivosti] f zaboravljivost ~ ♦ pozabljeni [poz'âbljeni poz'âbljenoga] adj. zaboravljen ~
zablesikati se [zables'ikati se, zables'ičem se] pf. sijevnuti (o munji) ~
zablesnoti (se) [zabl'esnoti, zabl'esnem] pf. I. trans. zasvijetliti II. refl. zasvijetliti se, pojaviti se pa naglo nestati ~
zablivost [zabl'ivost zabl'ivosti] f zaboravnost ~ Z l'ieti d'ọjde i zabl'ivost.
zabloditi [zabl'ọditi, zabl'ọdim] pf. zalutati ~ Zabl’ọdili smo!
zabuniti se [zab'uniti se, zab'unim se] pf. zabuniti se ~
zaburani [zab'urani zab'uranoga] adj. zapriječen vodenom branom ~ Pr'uka je b'ila zab'urana z pl'ẽtenom gr'âjom ('ili z k'itjom) i š'udrom.
zaburati [zab’urati, b'uram] pf. napraviti vodenu branu od (pletenog) šiblja i šljunka, obložiti kamenjem obalu rijeke ~ Da su nie M'uro zab'urali v'eč bi d'ošla do p'ọl tr'ât.
zacafutanec [zacaf'utanec zacaf'utanca] m koji ima uprljane, blatne nogavice ~
zacafutani [zacaf'utani, zacaf'utanoga] adj. prljav od blata, zamazani, blatan
zacopati se [zac'ọpati se, zac'ọpam se] pf. zaljubiti se, zatreskati se ~
zacopiti [zac'opiti, zac'ọpim] pf. bezobzirno dati primjedbu, uzvratiti ~ S'akomo je zn'ala zac'ọpiti.
zacvikati se [zacv'ikati se, zacv'ikam se] pf. I. trans. učvrstiti, ukliještiti ~ II. refl. priklještiti se ~ Kot'âč se zacv'ikav.
zacvikati se [zacv'ikati se, zacv'ikam se] pf. priklještiti se ~
začehnoti se [zač’ehnoti, zač'ehnem] pf. potrgati, rastrgati se napola ~ L'ist v b'ilježnici se zač'ehnov. ~ N’ovet mi se zač’ehnov. (slomio sam nokat) ~ K'ita na j'abuki se zač'ehnola jer ga pr'ẽvẽč j'abuki g'ori.
začemeriti [začemer'iti, začemer'im] pf. upaliti se (o rani) ~ P'rvo se začemer'ilo a 'unda se i zagn'ojilo.
začerbekati [začrb’ekati, začrb'eknem] pf. zaznamenovati ~ Na s'aki m'eter m'alo začrb'ekaj.
začerbeknoti [začrb’eknoti, začrb'eknem] pf. zabilježiti, označiti, staviti crticu ~ Začrb'ekni si, n'ẽj t'ak nap'amet d'elati.
začeti [z'ačeti, z'ačnem, imp. z'ačni, prid. rad. z'ačev, z'ačela, z'ačelo] 1. započeti ~ N'ẽ znam kaj bi z'ačev! ~ Kaj b'omo vẽ z'ačeli? 2. začeti dijete ~ D'ugo je nie m'ogla z'ačeti.
začijanje [zač’ijaje zač'ijaja] n izvođenje nepodopština ~ K'akše je tọ se zač'ijaje b'ilo, n'ẽbreš si n'iti predst'aviti.
začijati [zač’ijati, zač'ijam] impf. izvoditi nešto, raditi što neispravno, obično nepodopštine, ~ K'aj zač'ijaš!
začrbekjeni [začrb'ekjeni začreb'ekjenoga] adj. zabilježen, gdje je napravljena oznaka ~ P'očni m'eriti tu de je začrb'ekjeno.
začrebeknoti [začreb'eknoti, začreb'eknem] pf. napraviti crticu olovkom, zacrtati, označiti ~ Na s'aki m'eter začreb'ekni z kl'ajbasom.
začrepjeni [začr'epjeni začr'epjenoga] adj. zapečen, masa koja se usljed sušenja ili grijanja stvrdne ~ P'oklopec je začr'epjeni i ne da se otp'rti.
začuvano [zač'uvano] adv. uščuvano, nepotrošeno ~ 'Oprava je d'obro zač'uvana.
začuvati (se) [zač'uvati, zač'uvlem] pf. I. trans. sačuvati ~ Zač'uvala sam m'alo pen'es. ~ N'ikaj ne zna zač'uvati, sẽ spot'ẽre. II. refl. očuvati se, poštedjeti se loših stvari u životu ~ Zn'ala se zač'uvati.
zadelati [zad'elati, zad'ielam] pf.1. začepiti, prekriti, zazidati (o rupi) ~ Zad'elav sam sẽ r'eške ka na p'uhalo. 2. staviti u postupak ~ 'Idem v Č'akovec ka si zad'ielam n'ọve dokum'ẽnte.
zadeti (se) [zad'eti, zad'enem, prid. rad. z'adev, zad'iela, zad'elo, imp. zad'eni] pf. I. trans. zapeti čime o što 2. zapeti, zakvačiti se o što ~ Za č'avlelj se z'adev i hl'ače rest'rgev. ~ Vr'âta su se zad'iela. = zahačiti se
zadev [z’âdev z'âdevi] f smetnja ~ St’olec mi je na z’âdevi. (na putu) ♦ b'iti na z'âdevi ometati, smetati ~ Nẽ bi vam št'ev b'iti na z'âdevi. ~ Či s'am na z’âdevi se m’eknem.
zadevati (se) [zad’ievati, zad'ievlem] impf. smetati, biti na putu, zapinjati ~ Viek se zad'ievlem za ọv č'avelj. ~ Vr'âta se zad'ievlejo, m'alo b'ole. = hačiti se
zadimiti se [zad'imiti se, zad'imim se] pf. ispuniti se dimom, zadimiti se ~
zadišeti [zad’išeti, zadiš'im, prid. rad. zad'išev, zad'išela] pf. 1. zamirisati ~ Tak je l'iepo zad'išelo ka sam m'âm l'ačen. 2. namirisati ~ Zad'išelo ti je?
zadnica [z’adnica z'adnice] f ženkin spolni organ (o stoci) ~
zadno [z’âdno z'âdna] n 1. tur kod hlača 2. donji dio drvene bačve ~
zadnji [z’âdji z'âdjega] adj. zadnji, posljednji ~ Drž'ijo ga kak da je z'âdji hrm'ọk. ♦ z'âdji d'iel stražnji dio
zadobiti [zadob'iti, zadob'im] pf. zadobiti
zadost [zad’ost] adv. dovoljno ~ Nigd'âr mu je nie zad'ost. ~ Kaj n’iemam zad’ost d’ela i bez ovoga!?
zadovole [zadov'ọlje] adv. dovoljno, napretek ~ S'ẽga ga b'ilo zadov'ọle.
zadregnoti [zadr'ẽgnoti, zadr'egnem] pf. jako svezati čvor kojeg je teško odvezati ~
zadreveniti [zadr'eveniti, zadr'evenim] pf. ukočiti se ~ M'rzlo mi je tu sed'eti, sâ sam zadr'evenila.
zadrgavati (se) [zadrg'âvati se, 3. l. j. zadrg'âvle se] impf. I. trans. čvrsto stezati čvor ~ N'ẽj zadrg'âvati, što bo odv'ezav? II. refl. zapinjati, ne ide glatko kao npr.čvorići na špagi onemogućavaju da se špaga glatko provlaći
zadrgnoti [zad’rgnoti, zad'rgnem] pf čvrsto zavezati čvor ~ Dvâp'ọt zad'rgni žn'ieranca. ~ Tak je zad'rgjeno ka sam k'oma odv'ezav. = zadregnoti
zadrti [zad'rti zad'rtoga] adj. zadrt, zaostao, tvrdoglav ~
zadušek [z’âdušek z'âdoška] m ugušen pilić (ili guščić...) u neizvaljenom jajetu ~ Od trin'ọjst j'ẽjci, dvan'ọjst se zval'ilo, a j'aden je b'iv z'âdušek.
zadušeni [zad'ušeni] adj. zagušljiv ~ Rezlj'uftaj h'ižu, tak je zad'ušeno.
zadušiti (se) [zad'ušiti, zaduš'im, prid. rad. zad'ušiv, zaduš'ila, zaduš'ilo, imp. zad'uši] pf. I. trans. ugušiti, udaviti II. refl. ugušiti se ~
zafaliti (se) [zaf’âliti, zaf'âlim, imp. zaf'âli, prid. rad. zaf'âliv, zaf'âlila, zaf'âlilo] pf. I. trans. zahvaliti ~ II. refl. zahvaliti se
zaferdečiti [zaferd'ečiti, zaferd'ečim] pf. zavinuti se, nakriviti se
zafreg [z'âfrek z'âfrega] m prženo brašno, zaprška ~
zafrkavati (se) [zafrk'âvati, zafrk'âvlem] impf. I. trans. zadirkivati, gnjaviti II. refl. šaliti se ~ ♦ zafrkavanje [zafrk'âvaje] n ~ N'iemamo vẽ č'as za zafrk'âvaje.
zafrkjeni [zaf'rkjeni zaf'rkjenoga] adj. namotan ~ Zaf'rkjeni rep. Zaf'rkjena sal'ama.
zafrknoti (se) [zaf'rknoti, zaf'rknem] pf. I. trans. zaokrenuti ~ II. refl. zaokrenuti se ~ Srd'ito se zaf'rknola i d'išla. = zasuknoti se 2. fig. prevariti se ~
zafučnoti [zaf'učnoti, zaf'učnem] pf. zazviždati ~ B'ole mu zaf'učni, v'idiš da ne č'uje.
zaganjati se [zag'âjati se] impf. fig. zaletavati se ~
zagasiti [zag'asiti, zag'âsim, prid. rad. zag'asiv, zag'âsila, zag'asilo, imp. zag'asi] pf. zagasiti, ugasiti ~ 'Ogej se zag'asiv.
zagasnoti (se) [zag'asnoti, zag’âsnem, prid. rad. zag’âsev, zag’âsla] pf. I. trans. utrnuti (vatra) ~ P’eč je zag’âsla. II. refl. ugasiti se ~ ‘Ogej se zag’âsev.
zagaženi [zag'âženi, zag'âženoga] adj. zagažen, ugažen, utaban ~ St'eza je zag'âžena.
zaginoti [zag'inoti, zag'inem] pf. zaostati u rastu, propasti (biljka) ~ Kur'uza je zag'inola v dr'ačo.
zaginjati se [zag'ijati se, zag'ijam se] impf. ubrzavati ~
zaglaviti (se) [zagl'aviti, zagl'avim] pf. I. trans. 1. stradati; poginuti 2. učvrstiti, uglaviti II. refl. zaglaviti se, blokirati se ~
zagledati se [zagl'ẽdati se, zagl'ednem se, imp. zagl'ẽdni se, prid. rad. zagl'ẽdav se, zagl'ẽdala se, zagl'ẽdalo se] pf. zagledati se ~
zagluheti [zaglj'uhẽti] pf. izgubiti sluh, oglušiti ~ T’ak je tr’esnolu ka bi l’efko zaglj’uhev.
zagnoti se [z'agnoti se, z'agnem se] pf. jurnuti, nasrnuti ~ Z'agnov se a ne v'idi kam.
zagovarjati [zagov’ârjati, zagov’ârjam, imp. zagov’ârjaj, sup. zagov’ârjat] impf. zagovarati, opravdavati ~ M’ama zagov’ârja sv’ojega s’ineka.
zagovornik [z'agovornik z'agovornika] m onaj koji staje u nečiju obranu ~ (lat. advocatus)
zagrabiti (se) [zagr'abiti, zagr'âbim, prid. rad. zagr'abiv, imp. zagr'abi] pf. I. trans. (što) oduzeti od kakve količine i sl. rukom, lopatom, posudom i sl., zagrabiti ~ Zagr'abi l'iter kur'uze za p'ajceka. II. refl. kad voda uđe u što (posudu, čizmu, čamac...) ~ Č'ižme su se mi zagr'abile. (ako uđeš u preduboku vodu) ~ L'âdja se zagr'abila. (možda je bilo previše tereta)
Zagreb [z’âgrep z'âgreba] m grad Zagreb
Zagrebečan [zagreb'ečan zagreb'ečana] m Zagrepčanin
zagrebečki [zagreb'ečki zagreb'ečkoga] adj. zagrebački ~
Zagrepčanec [zagrepč'ânec zagrepč'ânca] m Zagrepčanin
zagrinjati [zagr'ijati, zagr'ijam, prid. rad. zagr'ijav, zagr'ijala, zagr'ijalo, imp. zagr'ijaj, sup. zagr'ijat] impf. zagrtati (zemljom), zatrpavati ~ Jâ b'ọm pom'ietala kalamp'iera a ti zagr'ijaj za m'ẽnom.
zagrizavati [zagriz'âvati, zagriz'âvlem] impf. izjedati ~ N'iema m'ira, n'ekaj ga zagriz'âvle.
zagrnoti [zag'rnoti, zag'rnem, imp. zag'rni, prid. rad. zag'rnov] pf. zatrpati ~ Zag'rnov sam gr'abo.
zagunoti [zag'unoti, zag'unem] pf. 1. zagaziti, upasti u veliko blato, zaglibiti 2. fig. zapasti, uvaliti se u što ~
zagutiti (se) [zag'utiti, zag'utim] pf. I. trans. zadaviti ~ II. refl. zadaviti se ~
zahačiti (se) [zah'ačiti, zah'âčim, prid. rad. zah'ačiv, zah'ačila, zah'ačilo, imp. zah'ači] pf. I. trans. zakvačiti ~ Zah'ačiti za h'âkelj. II. refl. 1. zakvačiti se 2. fig. posvađati se ~ Zah'ačili su se k'ọli pol'itike. ♦ zahačuvanje [zahač'uvaje] n
zahajati [zah'âjati, zah'âjam] impf. zalaziti, nestajati s vidika, gubiti se ~ S'unce zah'âja.
zahajcati [zah'ajcati, zah'ajcam] pf. naložiti jaku vatru tako da se prostorija brzo ugrije ~ (njem. heizen – grijati)
zahiraviti [zah'iraviti, zah'iravim] pf. zaostati u razvoju ~
zahirjeni [zah'irjeni, zah'irjenoga] adj. pothranjen, nerazvijen (u rastu) ~
zahitavati [zahit'âvati, zahit'âvlem] impf. 1. zatrpavati 2. zanemarivati koga ~
zahititi [zah'ititi, zah'itim] pf. 1. zatrpati, zabaciti 2. fig. zanemariti koga
zahlikavati se [zahlik'âvati se, zahlik'âvlem se] impf. zagrcavati se ~ Pres'uho mi je v g'rli tak ka me zahlik'âvle.
zahliknoti se [zahl’iknoti se, zahl'iknem se] pf. zagrcnuti se ~
zahod [z’ahod z’ahoda] m 1. zahod, nužnik ~ 2. zalazak, zapad ~ S’unce je v z’ahodu.
zahrđaviti [zahrđ'aviti, zahrđ'avim] pf. zahrđati ~ S'rp je zahrđ'aviv jer ga n'išči ne n'uca.
zahrkavati se [zahrk'âvati se, zahrk'âvlem se, prid. rad. zahrk'âvav se, zahrk'âvala se, zahrk'âvalo se, imp. zahrk'âvli se, sup. zahrk'âvat se] impf. 1. nasrtati; pas koji se režući i lajajući zalijeće na žrtvu ~ Pes se zahrk'âvle na m'ẽne. 2. fig. osoba koja nasrće na nekoga s vrlo neprijateljskim načinom ~ Tu se d'ošev zahrk'âvat na nas kak pes.
zahrknoti se [zah'rknoti se, zah'rknem se] pf. fig. zaletjeti se ~
zahtev [z'ahtev z'ahteva] m zahtjev ~ M'ọraš z'ahteva podn'ẽsti.
zahtevati [zaht'ievati, zaht'ievlem/zaht'ievam] impf. zahtijevati ~ Ne zaht'ievlem več kak mi je tre.
zahukati (se) [zah'ukati, zah'učem, imp. zah'uči, prid. rad. zah'ukav, zah'ukala] pf. dahom zamagliti staklo ~ Obl'oki su se zah'ukali.
zahvalen [z'ahvalen z'ahvalnoga] adj. zahvalan ~
zahvalno [zahv'alno] adv. zahvalno, povoljno ~ N'ieje z'ahvalno vr'ieme za tọ.
zajafkati [zaj'âkati, zaj'âfčem, prid. rad. zaj'âfkav, zaj'âfkala, zaj'âfkalo, zaj'âfči] pf. zajaukati, zavikati od boli ~
zajec [z'âjec z'âjca] m zec ~ B'aba je v'idla z'âjca v g'rmo pak je r'ẽkla: p'ọl bo k'uhani a p'ọl p'ẽčẽni. D'ok ga št'ela prij'eti z'âjec je pob'iegev.
zajedati [zaj'iedati, zaj'iedam] impf. nagrizati; biti nerovozan, živčan ~ Kaj te zaj'ieda!
zajesti se [zaj'esti se] pojesti više vrijednosti nego što daje (o stoci)
zajeti [zaj'eti] zarobiti ~ R'usi su nas zaj'eli i št'eli su nas tp'ẽljati v Sib'ir.
zajetina [z'ajetina z'ajetine] f meso zeca, zečevina ~
zajica [zaj'ica zaj’ice, dem. zaj’ička] f zečica ~ ‘Imam l’iepo zaj’ico za pl’ẽme.
zajti [z'ajti, z'âjdem, imp. z'ajdi, prid. rad. z'ašev, z'ašla, z'ašlo] pf. zaći ~
zajtrek [z’ajtrek z’ajtreka] m zajutrak, doručak ~ Z’ajtreka si tr’eba zaslj’užiti. R’egica je n’ẽsla k’oscom z’ajtreka (mnp).
zajtrekovati [z'ajtrekovati, z'ajtrekujem, imp. z'ajtrekuj, prid. rad. z'ajtrekovav, z'ajtrekovala, z'ajtrekovalo, sup. z'ajtrekovat] impf. doručkovati ~ ♦ nazajtrekovati se [naz'ajtrekovati se, naz'ajtrek'ujem se] pf. pojesti doručak ~ N'ẽjpredi se naz'ajtrek'ujemo pak 'unda p'ẽmo.
zakaditi [zakad'iti, zakad'im, prid. rad. zak'adiv, zakad'ila, zakad'ilo, imp. zak'âdi] pf. 1. zadimiti ~ 2. potrošiti u vrijednosti popušenih cigareta ~ Zak'adiv sam j'anoga 'auta.
zakaj [z’akaj] adv. zašto 1. upitno ~ Z'akaj se n'iečeš vuč'iti? 2. odnosno ◈ Z’akaj bi b’ilo d’obro či m’ore b’iti hudo (iron. ako je nešto dobro zašto to ne pokvariti?!).
zakajeni [zak'ajeni zak'ajenoga] adj. čađav ~ D'imjak je f'est zak'ajeni. ~ K'uhja je zak'ajena, tre bọ jo pob'ieliti.
zakajlati [zak'ajlati, zak'ajlam] pf. zabiti klin, kajlu; priklještiti ~
zakapati (se) [zak’âpati, zak'âpam, imp. zak'âpaj, prid. rad. zak'âpav, zak'âpala, zak'âpalo, sup. zak'âpat] I. trans. zkopavati II. refl. 1. zakopavati se ~ K'rti se v z'ẽmljo zak'âpajo. 2. uvaljivati se u još veće probleme ~
zakapčiti se [zak'apčiti, zak'âpčim, imp. zak'apči, prid. rad. zak'apčiv, zak'apčila, zak'apčilo] pf. I. trans. zakvačiti, zakopčati se ~ Zak'apči za 'ọn h'âkelj. ~ Zak'apči si kap'uta. ~ Zak'apči pr'ikolico! II. zakopčati se ~ Zk'apči se. ~ Pr'ikolica se zak'âpči za tr'aktor. = zakvačiti
zakeliti se [zak'ẽliti/zakel'iti, zak'ẽlim, prid. rad. zak'ẽliv, zaklel'ila, zakel'ilo, imp. zak'ẽli] pf. I. trans. zalijepiti ~ Zak'ẽli mi g'opca na c'ipelo. II. refl. zalijepiti se ~ L'isti su se zak'ẽlili.
zakesniti [zakesn'iti, zak'esnim, prid. rad. zak'esniv, zakesn'ila, zakesn'ilo, imp. zak'esni] pf. zakasniti ~ Zak'esniv sam na p'osel.
zaklajeni [zakl'ajeni zakl'ajenoga] adj. zametnut ~ Bec'iklin mi je zakl'ajeni pak n'ẽbrem d'o jega.
zaklati [zakl'ati, zak'oljem] pf. zaklati ~ Nit je za st'aviti, n'it za zakl'ati. (p'icek npr.)
zaklepati (se) [zakl'epati, zaklieplem, prid. rad. zakl'epav, zakl'epala, imp. zakl'iepli] impf. I. trans. zaključavati ~ Kaj zakl'iepleš, što bo ti kaj f'rkav? II. refl. zaključavati vrata, nikoga ne puštati u zatvoren prostor ~ Zakl'ieple se v h'ižo.
zakmičiti (se) [zakm'ičiti, zakm'ičim] pf. I. trans. zamračiti, zastrijeti izvor svjetla ~ M'oram zakm'ičiti h'ižo pr'edi kak d'iete d'enem sp'ât. II. refl. smračiti se, naoblačiti se ~ V h'ipo se v'uni zakm'ičilo.
zakočiti se [zak'očiti se, zak'očim se] pf. ukočiti se ~
zakolenčati [zakol'ečati, zakol'enčam] pf. sputati stoku vežući joj prednje noge ~
zakon [z'âkon z'âkona] m zakon ~ Z'âkona se tr'eba drž'ati.
zakonski [z'âkonski z'âkonskoga] adj. zakonski ~
zakopani [zakop’âni zakop'ânoga] adj. pokopan, zakopan ~
zakopati (se) [zakop'ati, zak'opam] pf. I. trans. zakopati, pogrepsti, pokopati II. refl. zakopati se ~
zakopavati (se) [zakop'âvati, zakop'âvlem, imp. zakop'âvaj] impf. I. trans. zakopavati II. refl. zakopavati se ~
zakoreniti se [zakoren'iti se, zakoren'im se] pf. ukorijeniti se ~
zakrpati [zak'rpati, zak'rpam] pf. zakrpati ~
zakržljaviti [zakržlj'aviti, zak'ržljavim] pf. zaostati u rastu, zakržljaviti ~
zakuhati (se) [zak'uhati, zak'uham] pf. I. trans. zakuhati ~ J'uha se m'ore zak'uhati z r'ezancima 'ili z k'rpicami. 2. fig. zakomplicirati situaciju ~
zakuhavati (se) [zakuh'âvati, zakuh'âvam/zakuh'âvlem] impf. I. trans. zakuhati ~ J'uho ne tr'eba zakuh'âvati, jâ sam tọ v'eč napr'avila. II. refl. fig.komplicirati ~ P'očelo se zakuh'âvati.
zakurbljati [zak'urbljati, zak'urbljam] pf. ručno pokrenuti motor ~
zakuriti [zak'uriti, zak'urim] pf. 1. naložiti ~ S'ako j'utro p'rvo zak'urim v p'ẽči. 2. dobiti vrućicu ~ Zak'uriv je pr'iek č'ẽtrdẽset.
zakurjeni [zak'urjeni zak'urjenoga] adj. naložen ~ 'Ogej je zak'urjeni.
zaleči [zal'ẽči, zal'egnem, prid. rad. zal'egev, zal'egla, zal'ẽglo, imp. zal'ẽgni] pf. prilikom spavanja biti u nepovoljnom položaju, ležanjem dati oblik (o kosi) ~ Zal'egev sam si r'ọko pak me bol'i.
zalesnica [z'âlẽsnica z'âlesnice] f zalistak ~ Strg'ala sam z'âlẽsnice na parad'ajzo.
zaletati se [zal'ietati se, zal'iečem se] impf. zalijetati se, zaletavati se; navaljivati na koga ~
zaletavati se [zalet’âvati se, zalet'âvam/zalet'âvlem se] impf. zalijetati se ~ Nẽjpr'edi si prem'isli ka se naš zalet'âvav. ~ Zaletâvle se kak m'uha bez gl'âve.
zaleteni [zalet'ieni zalet'ienoga] adj. nagao, koji bez razmišljanja postupa ~ Zalet'ieni je pak dob'i po n'oso. = zmotani
zaleteti se [zalet'eti se, zalet'im se, prid. rad. zal'etev se, zalet'iela se, zalet'elo se, imp. zal'ieti se] pf. 1. zaletjeti se, sudariti se ~ Zalet'eli smo se z 'autom. Zal'etev se kak b'ik v n'ọva vr'âta. 2. fig. reći što nepromišljeno, doći na mjesto gdje nisi poželjan ~ Daj si pr'edi b'iv prem'isliv, n'ẽj se b'iv tam zal'etev. ~ Zal'etev se kak (kaj) hrm'ọk. ~ Daj na vr'ieme b'iv zak'očiv n'ẽj se b'iv zal'etev.
zalevati (se) [zal’ievati, zal'ievlem] impf. I. trans. zalijevati ~ S’uša je, pak v’rta zal’ievlem. II. refl. zalijevati se ~ ‘Oči mi se zal’ievlejo kak mi je vr’ọče. ~ Vrt se m’ọra od j’utra zal’ievati.
zaležati [zal'ẽžati, zalež'im] pf. spavati u nepravilnom položaju ~ G'ut me bol'i, s'igurno sam si zal'ẽžav. = zaleči
zaličeni [zal'ičen zal'ičenoga] adj. uprljan, zamazan ~ Opr’âla sam obl’oke ali su mi glaži kak zal’ičeni. usp. zamusani
zaličiti [zal'ičiti, zal'ičim] pf. premazati, zaličiti, zamazati ~
založiti (se) [založ'iti, zal'ožim] pf. I. trans. založiti, dati u zalog II. refl. založiti se, zauzeti se za koga ~ N'iema se što z'a-jẽga založ'iti.
založiti si [zal'ožiti, zal'ožim] pf. pojesti koji zalogaj, uzeti zakusku ~ M'alo si zal'ožiti. ~ Vẽ bi v'eč b'ilo vr'ieme ka si m'alo zal'ožimo.
zaljati (se) [zalj’ati, zal'iejem, prid. rad. zalj'av, zalj'âla, zalj'alo, imp. zal'ie] pf. I. trans. zaliti ~ Zal’ie cv’ietje! II. refl. zaliti se, naglo točiti, piti ~ B'ọš se z'aljav, pom'alim pi!
zaljukavati [zaljuk'âvati, zaljuk'âvlem] impf. kriomice promatrati ~ Zaljuk'âvle pr'iek pl'ota.
zaljužiti [zalj'užiti, zalj'užim] pf. potratiti, potrošiti ~ Kaj zaslj'uži tọ zalj'uži. ~ C'ielo l'eto d'elali, n'ikaj zaslj'užili.
zamahnoti [zam'âhnoti, zam’âhnem, imp. zam’âhni] pf. zamahnuti ~ Zam’âhni b’ole sek’irom či ‘očeš t’oga trčka rakol’iti!
zamakati [zam'akati, zam'âčem, prid. rad. zam'akav, zam'akala, zam'akalo] impf. 1. močiti konoplju pritiščući teretom ~ L'ẽna smo d'eli vu v'odo zam'akat. (v M'uro 'ili k'akšo dr'ugo v'odo) 2.vlažiti se ~ Z'id je zam'očiv jer je čr'iep d'oli zl'ieziv.
zamazani [zam'âzani zam'âzanoga] adj. uprljan = zm'âzani
zamazani [zam'azani zam'azanoga] adj. zamazan (blatom) ~
zamazati [zam'azati, zam'âžem, prid. rad. zam'azav, zam'azala, zam'azalo, imp. zam'aži] pf.
zameniti [zamen’iti, zamen’im, imp. zam’eni] pf. zamijeniti, promijeniti ~ Zamen’ili smo pšen’ico za m’elju.~ Zam’eni mi p’eneze.
zamenjati [zam’iejati, zam’iejam, zam’iejajo, imp. zam’iejaj, sup. zam’iejat] impf. mijenjati ~
zamera [z’âmera z’âmere] f zamjera; uvreda ~ Br'ez z’âmere! Izr’eka št'era se zn’ala r’ẽči na ‘odlasku. (nemojte mi (nama) bilo što zamjeriti)
zameriti (se) [zam'eriti, zam'ierim, imp. zam'ieri, prid. rad. zam'eriv, zam'ierila, zam'erilo] pf. I. trans. zamjeriti ~ Mu je nie za zam'eriti. II. refl. zamjeriti se ~ B'olje je st'iha b'iti, sam se mu zam'ieriš.
zamerjati (se) [zam'ierjati, zam'ierjam] impf. I. trans. zamjerati ~ N'ẽbrem mu zam'ierjati. II. refl. zamjerati se ~ N’amo se h’ọdali zam’ierjat.
zamesiti [zam'iesiti, zam'iesim] pf. zamijesiti, umijesiti ~ S'ako ned'eljo zam'iesim kol'âče.
zamešeni [zam'ešeni zam'ešenoga] adj. začepljen ~ T'uta v j'ârko je zam'ešena z bl'atom.
zamešiti (se) [zameš'iti, zameš'im] pf. I. trans. začepiti II. refl. začepiti se ~
zametani [zamet'âni zamet'ânoga] adj. zameten ~ C'este su zamet'âne (z sn'egom).
zametati (se) [zam'ẽtati, zam'ẽčem] pf. I. trans. zamesti, obložiti ~ Sn'ieg nas je zam'ẽtav. ~ L'agva sam zam'ẽtav ka na v'ino sm'rzlo. II. refl. obložiti se ~
zamuditi (se) [zamud’iti, zamud'im, prid. rad. zam'udiv, zamud'ila, zamud'ilo, imp. zam'udi] pf. I. trans. zakasniti ~ P'âk b'omo zamud'ili na vl'ak. II. refl. zadržati se, biti ometen nečim nevažnim, utrošiti vrijeme i dovesti se u žurbu ~ D'ost smo se zamud'ili.
zamugati (se) [zam'ugati, zam'ugam] pf. I. trans. nasamariti, prevariti, obmanuti, upropastiti situaciju ~ II. refl. lošom odlukom ili postupanjem nanijeti sam sebi štetu ~ Z'âdji p'ọt sam se zam'ugav, vẽ sam se navčiv.
zamujati se [zam'ujati se, zam'ujam se] impf. zadržavati se ~ N'ẽj se n'igdi zam'ujati, fl'ẽtno d'ọjdi d'imo.
zamusani [zam’usani zam'usanoga] adj. neumiven, neuredan, zamrljan
zamusati (se) [zam'usati, zam'usam] pf. I. trans. zaprljati II. refl. uprljati se ~
zamusikanec [zamus'ikanec zamus'ikanca, f zamus'ikanka zamus'ikanke] m koji je zaprljan ~
zamusikati (se) [zamus'ikati, zamus'ikam] pf. I. trans. zaprljati II. refl. zaprljati se ~
zamuž iti [z'amuš 'iti] udati se ~ 'Ide z'amuš. (udaje se) ♦ v z'amuš d'ati udati (os strane roditelja) ~
zanašati (se) [zanâšati, zan'âšam, prid. rad. zan'âšav, zan'âšala, zan'âšalo, imp. zan'âšaj, sup. zan'âšat] impf. I. trans. zanositi ~ V'eter tak p'uše ka me zan'âša. ~ Vrt’i mi se tak ka me zan'âša. ~ Na l'ẽdo je p'očelo 'auta zan'âšati. ~ Pr'ẽveč je sp'iv pak ga p'očelo zan'âšati. II. refl. zanositi se; očekivati nešto od nekoga ~ N'âje se n'amo zan'âšali.
zanavek [zanav’iek] adv. zauvijek ~ Na 'ovomo sv'ieto je n'ikaj nie zanav'iek.
zanemarjati [zanem'ârjati, zanem'ârjam] impf. zanemarivati ~
zanesti (se) [zan'ẽsti, zan'ẽsem] pf. I. trans. zanijeti ~ A'uta mi zan'âša na l'ẽdo. II. refl. ~ računati na (koga), pouzdati se u koga ~ Na j'ẽga se n'ẽbreš zan'ẽsti.
zanimacija [zanim'acija zanim'acije] f hobi, razbibriga ~
zanimati se [zan’imati se, zan'imam se] impf. zanimati se, interesirati se, baviti se hobijem ~ Ne zan'ima se za dom'âče. ♦ pozanimati se [pozan'imati se] pf. zainteresirati se, ispitati drugu mogućnost ~
zanoftica [z'ânoftica z'ânoftice] f zanoktica ~
zanositi [zanos’iti, zan'osim] pf. zatrudnjeti, zanijeti, plod, dijete ~ Bila sam strâho ka nẽj zanosila. ~ Št'eli su d'iete 'ali je nie m'ogla zan'ositi.
zanjka [z'ọjka z'ọjke] f zamka ~ Z'âjec se pr'ijav na z'ọjko.
zaostali [za’ostali za'ostaloga] adj. zaostao, nazadan ~
zaostati [zaost'ati, zaost'ânem] pf. zaostati ~ D'aoko smo zaost'ali za p'rvima.
zapackati [zap'ackati, zap'ackam] pf. umrljati ~ Obl'oki su zap'ackani.
zapakerani [zapak'ierani, zapak'ieranoga] adj. upakiran ~
zapametiti (si) [zapam'etiti, zapam'etim] pf. zapamtiti
zapamtiti [zap'amtiti, zap'amtim] pf. zapamtiti ~ Zap’amti si!
zapečatiti [zapeč'atiti, zapeč'âtim] pf. zapečatiti ~
zapeček [z’apeček z'apečka] m 1. gornji dio zidane peći ~ Ž'ẽne su nam'ietale m'alo d'eco v z'apeček na t'oplo. 2. fig. zapad, zalazak ~ S'unce je na zap'ečko.
zaperažiti [zaper'âžiti, zaper'âžim] pf. fig. udariti ~ Zaper'âži mu j'ano plj'usko.
zapikavati (se) [zapik’âvati, zapik'âvlem] impf. I. trans. bosti II. refl. nasilno su miješati u tuđe poslove ~ Kaj se tu zap'ikovleš de te n'iede.!
zapiliti [zap'iliti, zap'ilim] pf. zarinuti ~
zapis [z'apis z'apisa] m upis za vjenčanje ~
zapisati (se) [zap’isati, zap'išem] pf. I. trans. 1. zapisati, upisati ~ Zap’iši si 'inače bọš sẽ poz'âbiv. 2. uvesti u evidenciju, evidentirati ~ I m'ẽne zap’išite. II. refl. upisati se ~ Zap’isali smo se pre matičaro za žen’idbo.
zaplesniviti [zaplesn'iviti, zaplesn'ivim] pf. biti zahvaćen plijesni; zapljesniviti se ~ N'ẽj b'ili r'adi j'esti dom'ọčega kr'uha pak se zaplesn'iviv.
započiti se [zap'očiti se, zap'ọčim se, imp. zap'oči se, prid. rad. zap'očiv se, zap'ọčila se, zap'ọčilo se] pf. zaletjeti se ~
zapor [z'apor z'apora] m 1. zapor ~ Drv'ieni št'aflin za zap'iraje šk'edjovih vr'ât, zn'utra. 2. naprava za zaustavljanje kola, sprečavanje da idu unatrag ~ Z'âpor je b'iv na z'âdji n'ọredi. ~ K'ọla na br'ego su se vup'rla v z'âpor ka su nie 'išla naz'âj. 3. kočnica za zaustavljanje mlinskog kola ~
zapovati [zap'ọvati, zap'ọvam] pf. uzgojiti, početi s uzgojem ~
zapovedati [zapov'iedati, zapov'iedam] impf. zapovijedati ~ Nẽjl'eži je zapov'iedati a kaj se d'ela h'apiv tọ nie.
zapovediti [zapov'editi, zapov'edim] pf. zapovijediti ~ Zap'oveč mu či mu m'oreš.
zaprav [zapr’af] adv. zapravo ~ Kaj ti zapr'af d'ielaš?
zapraviti [zapr'aviti, zapr'âvim] pf. upropastiti, potrošiti, zataškati ~
zapregjeni [zapr'egjeni zapr'egjenoga] adj. upregnut ~
zaprepaščeni [zaprep'aščeni, zaprep'aščenoga] adj. zaprepašten ~
zaprti (se) [zap'rti, z'aprem, imp. z'apri, prid. rad. zap'rv/z'aprv, zap'rla, zap'rlo, prid. trp. z'aprti/zap'rti] I. trans. zatvoriti ~ Z'apri vr'âta! ~ Zap'rti je v h’iži. ♦ n'uter zap'rti zatvoriti da se ne može izaći ♦ vum zap'rti zatvoriti vrata da se ne može ući II. refl. zatvoriti se ~ Vr'âta su se s'âma zap'rla. ♦ d'oli zap'rti 1. zatvoriti posao ~ Z 'ovim pr'ihodima m'orem štac'una d'oli zap'rti. 2. poklopiti ~ D'oli z'apri p'oklopca ka se na n'uter pr'âšilo.
zapustiti (se) [zapust'iti, zapust'im, imp. zap'usti, prid. rad. zap'ustiv, zapust'ila, zapust'ilo, prid. trp. zap'uščeni] I. trans. zapustiti, odustati od obrade ili uređivanja ~ Zapust'ili smo zẽmlje. ~ Č'uda z'ẽmlji ga zap'uščeni. ~ Dv'ọr je zap'uščeni 'otkak su lj'udi p'omrli. II. refl. zapustiti se ~ Č’ovek se n’ẽsme zapust’iti. ~ V'es se zap'ustiv kak mu je ž'ẽna hm'rla.
zarad [zar'ad] adv. radi, zaradi ~ Zar'ad j'anoga hrm'ọka, si m'ọramo trp'eti.
zarasti (se) [zar’asti, 3. l. j. zar'âste, prid. trp. zar'âščeni] pf. zarasti ~ R’ana je zar'âsla. ~ Dv'ọr je ves zar'âsev. II. refl. 1. zarasti se ~ R'ana se zar'âsla. 2. okoroviti ~ Kur'uza je zar'âsla v dr'ač.
zareči se [zar'ẽči se, zar'ẽčem se, prid. rad. zar'ẽkev se] pf. krivo reći prije no što smo ispitali je li to istina ~ Zar'ẽklo se mi je.
zarezati [zar'ezati, zar'iežem] pf. urezati ~ Prer'eži dr'ievo tu de je zar'ezano.
zarisati [zar’isati, zar'išem] pf. napraviti oznaku, crticu ~ Zar’isav sam ti de boš dr’ezav.
zarižiti (se) [zar'ižiti, zar'ižim] pf. zakrenuti upravljač, skrenuti II. refl. ~ Nẽbre se zar'ižiti, prem'alo ga pl'aca.
zarjati [z'ârjati, z'ârjam] impf. izoravati ~ Kalamp'ier se z'ârja. (vađenje plugom).
zarositi se [zar'ọsiti se, zar'ọsim se] pf. orositi se ~ Obl'oki su se zar'ọsili.
zarosnatiti (se) [zar'ọsnatiti se] pf. orosnatiti se ~
zaruhavati (se) [zaruh’âvat, zaruh'âvlem] impf. I.. trans. zasipavati, zatrpavati ~ II. refl. zasipavati se, zatrpavati se ~ J'ârek se zaruh'âvle.
zaruhnoti (se) [zar’uhnoti, zar'uhnem] pf. I.. trans. zasipati II. refl. zasipati se, zatrpati se ~
zarušnica [z'ârušnica z'ârušnice] f mladenka, mlada na vjenčanju ~
zaseb [z'âsep] adv. zasebno, posebno ~
zaseči (se) [zas'eči, zas'iečem] pf. I. trans. zasjeći ~ D'ok ok'âpaš kur'uzo m'ọraš p'aziti ka ju ne zas'iečeš. II. refl. zasjeći se ~
zasejati [zas'ejati, zas'iejem, imp. zas'ie, prid. rad. zas'ejav, zas'ejala, prid. trp. zas'iejani] pf. zasijati ~ P'olje je zas'iejano.
zasesti (se) [zas'ẽsti, zas'edem, imp. zas'ẽdni, prid. rad. zas'ẽv, zas'ela, zas'ẽlo] pf. I. trans. zasjesti ~ Zas'ẽli su sẽ st'olce. II. refl. predugo sjediti, predugo biti na jednom mjestu ~ Zas'ela se i n'ẽbre r'it zd'iči z t'oga st'olca.
zaskupsti [zask'upsti, zask'ubem] pf. potegnuti za kosu ~
zaslanjati [zasl'âjati, zasl'âjam] impf. zaslanjati ~ M'ekni se, zasl'âjaš mi sv'etlo.
zaslifkati [zasl'ifkati, zasl'ifčem] pf. zajaukati ~
zaslon [z'âslon z'âslona] m zaslon ~
zasljužek [zaslj'užek z'asljuška] m zarada ~
zasopljeni [zas'opljeni zas'opljenoga] adj. zadihan ~ Z'akaj t'uliko d'rčeš ka si tak zas’opljeni.
zaspominati se [zaspom'inati se, zaspom'inam se] pf. zaokupiti se razgovorom ~ Zaspom'inali smo se pak sam poz'âbiv da me ti č'âkaš.
zastava [z'astava z'astave] f zastava ~
zastaviti (se) [zast'aviti, zast'âvim, prid. rad. zast'aviv, zast'âvila, zast'avilo, imp. zast'avi] pf. I. trans. zaustaviti, spriječiti ~ N'ekak ga pr'ọbajte zast'aviti ka na pr'odav h’ižo. II. refl. zaustaviti se ~
zastavljati (se) [zast'âvljati, zast'âvljam] impf. I. trans. zaustavljati, usporavati, smetati koga u obavljanju posla, zadržavati ~ N'iečem te zastâvljati. II. refl. zaustavljati se ~ N'igdi se po p'ọto nẽj zast'âvljati.
zastavnjek [z'astavjek z'astavjeka] m zastavnik ~
zasteči [zast'ẽči, zast'ẽčem] pf. podivljati, pobjesnjeti ~ Tọ je ka bi č'ovek zast'ẽkev!
zastekati [zast'ekati, zast'iečem, prid. rad. zast'ekav, zast'ekala, zast'ekalo, imp. zast'ieči, sup. zast'iekat] impf. nalino se ponašati, luditi, strašno se uzrujati ~
zastor [z'astor z'astora] m zastor ~ Z'astor je g'ọsto pl'âtno pr'iek št'eroga se ne v'idi.
zasukati [zas'ukati, zas'učem] pf. zavrnuti ~ Zas'uči si ruk'âve či 'očeš kaj meti!
zasuknoti (se) [zas’uknoti, zas'uknem] pf. I. trans. naglo skrenuti, zaokrenuti ~ Na križ’âjo je tak zas’uknov kaj se l’efko preh’itili. ~ Zas’uknov je k’okoši š’ijeka. II. refl. zaokrenuti se ~ Od srd’itosti se zas’uknola vum z dv’ra.
zasvetiti [zasv'ietiti, zasv'ietim] pf. zasvijetliti ~
zašprih [z'âšprih z'âšpriha] m kiša nošena vjetrom ~ Od s'everni str'ọni je z'âšprih, pak je z'id m'oker.
zaštopati [zašt'ọpati, zašt'ọpam] pf. začepiti ~ ♦ zaštopani [zašt'ọpani zašt'ọpanoga] adj. začepljen ~
zaštreknoti [zaštr'ẽknoti, zaštr'ẽknem] pf. čvrsto zavezati ~
zašuljati [zaš'uljati, zaš'uljam, imp. zaš'uljaj, prid. rad. zaš'uljav, zaš'uljala, zaš'uljalo, prid. trp. zaš'uljani] pf. razbarušiti, raščupati, zamrsiti (obično o kosi) ~ Zaš'uljani l'âsi. ~ Zaš'uljana 'oprava.
zašvicani [zašv'icani zašv'icanoga] adj. znojan ~
zašvicati [zašv'icati, zašv'icam] pf. oznojiti se
zateči [zat'eči, zat'egnem, prid. rad. zat'egev, zat'egla, zat'eglo, imp. zat'egni] pf. zategnuti ~
zateknoti [zat'eknoti, zat'eknem, imp. zat'ekni, prid. rad. zat'eknov, zat'eknola, zat'eknolo, prid. trp. zat'ekjeni] pf. zabrtviti, začepiti zatvoriti ~ Zat'ekni ka na v'oda t'ẽkla. ~ Zat'ekni si tọ l'ampo. ~ Zat'ekni si za v'uho. (ne zanima me, nosi si tu svoju stvar) ~ Zat'ekni lj'ukjo. ~ Zat'ekni si v'uha pak naš m'ọrav poslj'ušati. (začepi si uši)
zateljek [z'âtẽljek z'ẽteljka] m zatiljak ~
zatepsti (se) [zat'ẽpsti, zat'ẽpem, imp. zat'ẽpi, prid. rad. zat'ẽpev, zat'ẽpla, zatp'ẽplo, prid. trp. zat'ẽpeni] pf. I. trans. zametnuti II. refl. zametnuti se, izgubiti se ~
zatezati [zat'ezati, zat'ežem] impf. zatezati, napinjati ~ Zat'eži dr'ota!
zatik [z’âtik z'âtika] m 1. čep 2. plovak u ribolovu
zato [z'âto] adv. 1. zato ~ Z'akaj n'ẽbreš? Z'âto ka n'ẽbrem. 2. u većoj količini, dovoljno dobro ~ H'ašleka sam posad'ila na v'rto. I zr'âsev je z'âto. ~ M'orete vi tọ preč'itati? M'orem, išče z'âto v'idim.
zatrdeti [zat'rdeti, zat'rdim, imp. zat'rdi, prid. rad. zat'rdev, zat'rdela, zat'rdelo] pf. 1. stvrdnuti 2. ukočiti se ~ Od z'ime sam ves zat'rdev. ~ Od str'âha je zat'rdev.
zatrpeti si [zatrp'eti si, zatrp'im si] pf. 1. strpjeti se, potrpjeti ~ Zat'rpi si m'alo, i tọ bọ m'inolo. 2. podnositi ~ N'iti na j'anim p'oslo je nie l'efko, kaj kaj si m'ọraš zatrp'eti.
zatrti [zat'rti, zat'ẽrem] pf. uništiti, suzbiti, zatrti ~
zatuči (se) [zat'uči, zat'učem] pf. I. trans. ubiti, umoriti II. refl. ubiti se ~ Kam let'iš! Zat'ukev b'ọš se.
zavadljati (se) [zav'âdljati, zav'âdljam] pf. okladiti se
zavažati [zav'âžati, zav'âžam] impf. nasipavati zemljom, šljunkom i sl. ~ Zav'âžati p'ọte.
zavezati (se) [zav’ezati, zav'ežem] pf. I. trans. zavezati, privezati ~ Zav'eži kr'avo! II. refl. zavezati se ~
zavezek [z’avezek z’aveska] m zametak u jajetu ~ ‘Imam d’obroga k’okota, v s’akomo j’ẽjco je z’avezek.
zavežjeno [zav’ežjeno] adv. potpuna naobalka, oblaci koji ukazuju na dugotrajnu kišu ~ N’ẽbo je zav’ežjeno.
zavežuvati [zavež'uvati, zavež'uvlem] impf. vezivati ~
zavijeni [zav'ijeni zav'ijenoga] adj. kriv, savinut, zakrivljen ~ L'ẽtva je zav'ijena pak čr'iep d'oli cur'i.
zavinoti [zav'inoti, zav'inem] pf. 1. saviti, svinuti, iskriviti ~ 2. skrenuti ~ Zav'ini d'iesno. ~ Zavini v onu vulicu desno
zavlačiti (se) [zavlâčiti, zavl’âčim, imp. zavlâči, sup. zavl’âčit] impf. I. trans. 1. zavlačiti, otezati, odugovlačiti ~ Več dvâ m’esece me zavl’âči za p’eneze. 2. u pjevanju ili govoru produživati slogove ~ Zavl'âči dok gov’ori. II. refl. zavlačiti se ~ Č’im z’ima doh’âja m’iši se zavl’âčijo v lj’ukje.
zavlečeni [zavl'ečeni zavl'ečenoga] adj. zavučen ~
zavleči (se) [zavl’eči, zavl’ečem, imp. zavl’eči, prid. rad. zavl’ekev, zavl’ekla, zavl’eklo] pf. 1. zavući ~ II. refl. zavući se, uvući se ~ Miš se zavl'ekev v lj'ukjo.
zavoljiti se [zav’ọljiti se, zav’ọlim se, prid. rad. zav’ọliv] pf. zasititi se ~ Zav'ọliv sam se sl'atkoga. ~ S’ẽga se č’ovek zav’ọlji.
zavoziti [zavoz'iti, zav'ozim] pf. zavoziti ~
zavračati se [zavr'ačati se, zavr'âčam se, imp. zavr'ačaj se, prid. rad. zavr'ačav se, zavr'ačala se, sup. zavr'ačat se] impf. odvarćati ~ Kr'ave su se zavr'ačale naz'âj na tr'ate či su se spr'avile v kur'uzo.
završiti (se) [završ'iti, završ'im, imp. zav'rši, prid. rad. zav'ršiv, završ'ila] pf. I. trans. završiti ~ Zvrš'imo d'elo i 'idemo d'imo. ~ Nigd'âr ne završ'i kaj p'očne. ~ Zav'ršiv je v'isoke šk'ọle. II. refl. završiti se ~
zavrteti [zavrt'eti, zavrt'im, imp. zav'rti, prid. rad. zav'rtev, zavrt'iela, zavrt'elo] pf. zavrtjeti ~ Zavrt'elo mi se gl'âvi.
Zavrtje [z'avrtje z'avrtja] n dio Podturna (iza vrtova) ~ Za v'rtima su se od z'ẽmlji napr'avili gr'unti i tak su se p'očele h'iže d'elati, a v'ulico su nazv'ali Z'avrtje.
zavrtje [z'âvrtje z'âvrtja] n zavjetrina ~ Pr'ed h'ižom je z'âvrtje pak tak ne p'uše.
zavugintati (se) [zavug'intati] I. zaljuljati II. refl. zaljuljati se ~ L'âdja se zavug'intala kaj se l’efko preh’itili.
zavugnjeni [zav'ugjeni zav'ugjenoga] adj. presavinut ~ Zav'ugjeni pap'ier.
zavuzdati (se) [zav'uzdati, zav'uzdam] pf. obuzdati ~ Zav'uzdaj k'oja. II. refl. obuzdati se, samosvladati se ~ M'ọrav bi se m'alo zav'uzdati a nie se tak zalet'âvati.
zavzeti (se) [zavz'eti, zavz'emem, prid. rad. zavz'ev, zavz'ela, zavz'elo, prid. trp. zavz'eti, imp. zavz'emi] pf. I. trans. zauzeti, zaposjesti II. refl. zauzeti se (za koga) ~
zazabiti se [zaz'âbiti se, zaz'âbim se] pf. smesti se, ostati bez teksta, skrenuti s uma ~ D'iete se tak pl'akalo kaj se l'efko zaz'âbilo.
zaznačiti [zazn'ačiti, zazn'ačim] impf. označiti ~ Zazn'ačiv sam ti na k'ârti kud 'ide p'ọt.
zazvediti [zazv’editi, zazv'edim, prid. rad. zazv'ediv, zazv'edila, imp. zazv'edi] pf. saznati, otkriti ~ Zazv'edila sam kaj se zapr'av dogod'ilo. ♦ pozvediti [pozv'editi] pf. ~ Pozv'edi kaj m'islijo.
zažariti (se) [zaž’âriti] pf. I. trans. opaliti ~ Zaž'âriv mu je ka je d'oli 'opav. II. refl. 1. dobro ispeći, s korom ~ Pog'ača se v'eč d'ugo p'ẽče 'ali se 'išče nie zaž'ârila. 2. usijati se; zacrveniti se ~ Peč se zaž'ârila. ~ Tak mu je vr'ọče ka se zaž'âriv v obr'azo.
zažarjeni [zaž'ârjeni zaž'ârjenoga] adj. užaren ~
zažbukani [zažb'ukani, zažb'ukanoga] adj. ožbukan = pofrajhani
zažgati (se) [zažg'ati, z'ažgem, imp. z'ažgi, prid. rad. z'ažgav, zažg'âla, zažga'lo] pf. I. trans. zapaliti, upaliti ~ Č'ika si je zažg'âla. II. refl. upaliti se ~ D'rva su m'okra tak da se b'odo t'eško z'ažgala od te m'alo žrj'âfke.
zažgati [zažg'ati, zažg'ẽm, imp. zažg'ie, prid. rad. zažg'av, zažg'âla, zažg'alo, prid. trp. zažg'âni] pf. ispeći rakiju ~ 'Imam j'anoga l'agva za zažg'ati.
zažmerati [zažm'ierati, zažmer'im] pf. zažmiriti ~ Zažm'ierati na jano 'oko.
zažrmljati [zaž’rmljati, zaž'rmljam] pf. izmuljati ~
zbaviti [zb’aviti, zb'âvim] pf. obaviti ~
zbeči [zb’eči, zb'egnem] pf. 1. promaknuti ~ Zb'eglo mu je. 2. izbjeći ~ Za dl'ako su zb'egli nẽsr'ẽčo.
zbetežati [zbẽt'ẽžati, zbẽt'ẽžam, prid. rad. zbẽt'ẽžav, zbẽt'ẽžala, zbẽt'ẽžalo] pf. oboljeti, razboljeti se ~ V r'udniko je zbẽt'ẽžav.
zbijati [zb'ijati, zb'ijam] impf. sastavljati drvene daske čavlima (o nastambi, ogradi i sl.) ~ ♦ sk'up zb'ijati
zbiljam [zb'iljam] adv. zbilja ~
zbincavanje [zbinc’âvaje zbinc'âvaja] n skakutanje (o životinjama) ~
zbincavati se [zbinc'âvati se, zbinc'âvlem se] impf. skakutati, trčkarati bez cilja, poskakivati (o teletu, kravi, konju) ~ T'ẽle se zbinc'âvle. ~ K'oj se zbinc'âvle.
zbiranje [zb'iraje zb'iraja] n izbor ~ T'ẽbi je na zb'iraje.
zbirati [zb'irati, zb'iram] impf. izabirati, birati ~ K'okot zb'ira m'esto za n'ẽsti, a k'okoš zb'ira kam p'ẽdo sp'ât.
zbiti (se) [zb'iti, zb'ijem, imp. zb'i, prid. rad. zb'iv, zb'ila, prid. trp. zb'it] pf. I. trans. istući ~ II. refl. istući se ~ N'ieje pr'ẽšla z'abava a ka se n'ẽj zb'ili. ♦zb'iti sk'up spojiti, zabiti čavlima drvo ili daske ♦ zb'iti v'um izbiti
zbliza [zbl'iza] adv. izbliza, pobliže ~ Zbl'iza pogl'ẽdni ka boš b'ole v'ideo.
zbočki [zb'očki] adv. zboka ~ Zb'očki gl'edati.
zbogom [zb'ọgom] adv. pozdrav zbogom ~ Zb'ọgom, i br'ez z'âmere.
zboka [zb'oka] adv. zboka ~ Zb'oka pogl'ẽdni. ◈ Stv'ori mi z 'oka 'ili z b'oka. (u svakom slučaju mora biti)
zboksati [zb'oksati, zb'oksam] pf. ulaštiti ~ C'ipeli se zb'oksajo i zgl'âncajo.
zbrati (se) [zbr'ati, zb'ẽrem, prid. rad. zbr'av, zbr'âla, zbr'alo, imp. zb'ẽri] pf. I. trans. 1. izabrati, odabrati ~ Zb'ẽri si kaj 'očeš. ~ Zb'ẽrite si či vam se kaj v'idi. 2. sakupiti, prikupiti ~ Sẽ č'eke m'ọram zbr'ati i n'ẽsti pl'âčat. II. refl. okupiti se ~ Tak smo se l'iepo zbr'ali. ~ Druž'ina se zbr'âla. = zbr'ati se sk'up
zbrčkati [zb'rčkati, zb'rčkam] pf. ne pojesti hranu do kraja, neuredno pojesti ~ N'ika je nie p'ojev, sam je zb'rčkav po taj'iero.
zbrčkavati se [zbrčk'âvati se, zbrčk'âvlem se] impf. nevoljko jesti, ostavljati jelo na tanjuru ~ D'aj b'iv l'ačen n'ẽj se zbrčk'âvav.
zbrčki [zb'rčki zb'rčke] pl. t. ostaci jela u tanjuru ~ Sẽ m'ọraš poj'esti, što bo j'ev tv'oje zb'rčke!
zbreski [zbr'eski zbreske] pl. t. komadići mesa koji su ostali na slanini, a nakon kuhanja se odvoje od nje, posole i tako se posluže ~ Zbr'eske smo t'rgali z vr'ọčega šp'eka jer smo se nie m'ogli fč'ekati ka se ohlad'i.
zbris [zbr’is zbr’isa] m vjetrometina ~ H'iža je zaz'idana na zbr'iso.
zbrisati (se) [zbr’isati se] I. trans. obrisati ~ Zbr’iši p’oda! II. refl. 1. obrisati se ~ Zbr’iši se kọli zọb’ọv. 2. fig. otići s mjesta događaja ~ Si su zbr'isali v tr'en 'oka.
zbriven [zbr'iven zbr'ivnoga] adj. dotjeran, njegovan, brijan ~
zbuditi (se) [zbud’iti, zbud'im, imp. zb'udi, prid. rad. zbud'iv, zbud'ila, zbud'ilo] pf. I. trans. probuditi ~ ‘Idi ga zb’udi, d’ost je sp’âv. II. refl. 1. probuditi se ~ S’aki dien se m’ọram zbud’iti v š’esti v’uri na p’osel. 2. fig. postati svjestan nečega ~ M’alo mu je d’uže tr’ebalo ali se zb’udiv.
zdalka [zd'âlka] adv. izdaleka ~ Zd'âlka se v'idi.
zdati se [zd'ati se] pf. vjenčati se ~
zdavanje [zd’âvaje zd'âvaja] n vjenčanje ~ V sob'oto bọ zd'âvaje.
zdavati [zd’âvati, zd'âvlem] impf. razdavati, ulagati u nešto, npr. novce ili materijalne stvari ~ Č'uda pen'ez smo zd'âvali v h'ižo. ~ Č'uda pen'ez smo n'uter zd'âvali.
zdavati se [zd'âvati se, prid. rad. zd'âv sam se, zd'âla sam se, sup. zd'âvat se] impf.vjenčati se ~ Zd'âli su se.
zdavnja [zd’âvja] adv. davno, odavno ♦ nie zd'âvja nedavno
zdehnoti (si) [zd'ehnoti, zd'ehnem] pf. I. trans. izdahnuti, umrijeti ~ Na rok'âj mi je zd'ehnov. II. refl. uzdahnuti ~ Zd'ehnov si je kak daj mu b'ilo t'eško.
zdela [zd'ela zd'ele] f zdjela, ili općenito suđe ~ Npr'âla sam se zd'el v ž'ivoto. ~ Zab'adav je zd'ela l'iepa, či je pr'âzna.
zdelani [zd'ielani zd'ielanoga] adj. izmoren od posla, potrošen ~ 'Ima zd'ielanoga obr'aza.
zdelavanje [zdel'âvaje zdel'âvaja] n izvođenje (obično u neg. ili šaljivom smislu) ~
zdelavati [zdel'âvati, zdel'âvlem] impf. 1. izrađivati 2. fig. raditi gluposti ~ Kaj tu zdel'âvate.
zdenčar [zdenč’âr zdenč'âra] m zdenčar ~ Zdenč'âr je č'ovek št'eri k'opa zd'ẽnce.
zdenčni [zd’enčni zd'enčnuga] adj. bunarski ~ N'iega b'olše kak je zd'enčna v'oda.
zdenec [zd'ẽnec zd'ẽnca] m zdenac, bunar ~ (Z) zd'ẽnca je nẽjf'ineša v'oda.
zdiči (se) [zd'iči, zd'ignem, imp. zd'igni, prid. rad. zd'igev, zd'igla] pf. I. trans. podići, dići ~ Zd'igni plj'uga na k'ọla. ~ Što je „za“ n'ẽj zd'igne r'ọko. II. refl. podići se ~ Zd'igni se! ~ V n'oči se v'eter zd'igev. (počeo je puhati vjetar) ♦ g’ori zd’iči podići ~ D'ok je b'ila p'oplava m'ọrali smo sẽ stv'âri v h'iži g'ori zd'iči.
zdiganje [zd'igaje zd'igaja] n podizanje ~ D'ost mi je zd'igaja! (št'eri je delav t'eško f'izičko d'elo.) ♦ d'ošev je na zd'igaje (fig. r'ẽklo se za 'onoga št'eri je b'iv f'izički slab i bẽtẽžen, m'ortik v p'ostelji, a zm'islili su se na kr'avo v št'ali št'era se nie m'ogla st'ati od gl'âda i m'ršavosti tak ka su jo m'ọrali lj'udi zd'igati.)
zdigati (se) [zd'igati, zd'ižem, prid. rad. zd'igev, zd'igla, zd'iglo, imp. zd'igni, sup. zd'igat] impf. I. trans. podizati ~ Zd'igali smo gr'ede pak rožen'ice na h'ižo. II. refl. dizati se (tijesto) ~ Kr'uh se zd'iže.
zdignoti (se) [zd'ignoti, zd'ignem] pf. I. trans. podignuti ~ Zd'igni v'iše! (podigni na više) ~ G'ori zd'igni! II. refl. ustati ~ Zd'ignite se!
zdiguvati (se) [zd'iguvati, zd'iguvlem] impf. I. trans. dizati ~ Išli smo zd'iguvat pajceka (na g'âlge). II. refl. dizati se ~ N'ẽj se zd'iguvati, sam l'ieži. ~ T'eško se tak zar'ọm zd'iguvati.
zdihavati si [zdih’âvati si, zdih'âvlem si] pf. uzdisati ~
zdirati se [zd’irati se, zd'iram se] impf. derati se, vikati na nekoga ~ G'rdo se zd’ira na ž'ẽno.
zdobra [zd'obra] u svezi: ♦ b'iti zd'obra z n'ekim biti si dobar s nekim, prijateljevati
zdojti se [zd’ojti se, zd'ọjdem se] pf. doći do kraja, potrošiti stvari, potrošiti se upotrebom ~ 'Išče m'alo i zd'ošev b'ọm se s pen'iezi. ~ Sẽ kaj se n’uca se i zd’ọjde.
zdolec [zd'ọlec zd'ọlca] m vjetar istočnjak ~ Zd'ọlec je 'istočni m'rzel v'eter.
zdrapani [zdr'âpani zdr'âpanoga] adj. izgreben, poderan ~ M'ev je zdr'âpano na r'ọki. (imao je ogrebotinu na ruci.) (za razliku: M'ev je zdrâpano rọko. u velikoj mjeri, mnogo ogrebotina)
zdrav [zd'rav zd'ravoga] adj. zdrav ~ V'oda je nẽjzdr'aveša pij'ača. ~ Što pak je d'enes zdr'av.
zdraviče [zdr'âviče zdr'âviča] n hip. zdravlje ~ K'ak je zdr'âviče?
zdravje [zdr’âvje zdr’âvja] n zdravlje ~ Zab’adav ti je se bog’âtstvo ‘ovoga sv’ieta či n’iemaš zdrâvje. ♦ nazdravje [nazdr’âvje] interj. uzdravlje
zdrftati [zd'rftati, zd'rfčem, imp. zd'rfči, prid. rad. zd'rftav, zd'rftala, zd'rftalo] pf. stresti se ~ Sâ sam zd'rftala od str'âha.
zdrobiti [zdrob’iti, zdrob'im] pf. zdrobiti, usitniti ~
zdrobleni [zdr'obleni zdr'oblenoga] adj. usitnjen, smrskan ~ R'ehovo j'ẽdro je zdr'obleno.
zdruzgati [zdr’uzgati zdr'uzgam] pf. zgnječiti ~
združiti [zdr'užiti, zdr'užim] pf. združiti, udružiti ~
zdržati [zdrž’ati, zdrž'im, imp. zd'rži, prid. rad. zd'ržav, zdrž'âla, zdrž'alo] pf. izdržati ~ Zd’rži ‘išče m’alo! ~ Tọ bom vẽ zd’ržav m’akar na m’ẽni d’rva c’iepali.
zdržavati (se) [zdržâvati, zdrž’âvlem] I. trans. izdržavati ~ Č’uda je t’ulikše d’ece zdrž’âvati. II. refl. izdržavati se ~ S’ọm se m’ọram zdrž’âvati.
zdumljavati [zdumlj'âvati] impf. iskušavati, ispitivati ~
zdurati [zd'urati, zd'uram] pf. izaći na kraj s problemom ~ N'ekak smo zd'urali z d’ugima.
zduti se [zd'uti, zd'unem] pf. 1. napuhnuti se ispod površine kože, boje i sl. 2. dobiti herpes ~ Zd'ulo mi se. = poduti se
zebrati [zebr'ati, zeb'ẽrem] pf. izabrati ~
zegnati [zegn’ati, z'egnam] pf. izagnati ~
zeleniti se [zelen’iti se, 3. l. j. zelen'i se] impf. zeleniti se, listati ~ Š'uma se zelen'i.
zelijav [zel'ijav zel'ijavi] f zeleno bilje, trava, povrće ~ K'uhamo zel'ijav vẽ dok ga s'ẽga po v'rto.
zelje [z'elje z'elja] n kupus ~ Gl'âva z'elja m'ọra b'iti t'rda i nab'ita. ♦ kis'ielo z'elje ~ S'ako z'imo se nakis'ieli j'ana k'aca z'elja.
zemeljski [zem'eljski zem'eljskoga] adj. zemaljski ~
zemlja [z'ẽmlja z'ẽmlje, pl. z'ẽmlji, zem'elj] 1. planet Zemlja 2. zemlja, tlo ~ D'elav sam pod z'ẽmljom. (u rudniku) 3. njiva ~ Kaj b'odo 'oni v gr'âdo j'eli či mi n'amo d'elali z'ẽmlje!? ~ Po zemlj’âj. (po njivama) ♦ grošnica, hamučna zemlja ili hamuk, črlenez, šudernata zemlja, čreta
zemljeni [zemlj'eni zemlj'enoga] adj. zemljan ~ Zeml'eni št'ubelj.
zenge [z'enge z'enge] pl. t. stremeni, metalne karike na sedlu u koje se stavi noga
zenica [z'enica z'enice] f zjenica ~
zepeti (se) [z'epeti, z'epnem] pf. I. trans. svezati, sputati, sapeti ~ Kob'ilo smo z'epeli jer se nie d'âla potk'ovati. II. refl. uspeti se ~ Z'epni se na st'ieno.
zeprati [z'eprati, zep'ẽrem, imp. zep'ẽri, prid. rad. z'eprav, zepr'âla, zepr'alo, prid. trp. zepr'ọni] pf. oprati, isplahnuti ~
zepsti [z'epsti, z'ebem] pf. zepsti ~ Z'ebe me za n'oge (r'ọke, p'rste, v'uha, obr'az, gl'âvo...)
zescani [z'escani z'escanoga] adj. upišan ~
zescati (se) [zesc'ati se, zešč'im, prid. rad. z'escav, zesc'âla, zesc'alo] pf. I. trans. popišati, natopiti mokračom II. refl. popišati se ~
zesim [z’esim] adv. sa svime ~ Z’esim je d’ošev d’imo z Nemačke. ~ Do z'utra z'esim zgot'ovimo.
zeti [z’eti, z'emem, imp. z’emi, prid. rad. z'ev, z'ela, z'elo] pf. uzeti ~ Z'emi v'odo s'obom. 2. prihvatiti ~ Z'emi si tọ kaj d'âvlejo. ~ Z'emi si tọ za d'obro. ~ Z'emi si t'oga p'osla. 3. uzeti; oženiti ~ Z'ev si ju je za ž'ẽno. ♦ z'eti si 1. prisvojiti ~ Z'ev si je bez p'itaja. ♦ z'eti s'obom povesti sa sobom ♦ z'eti k sẽbi utjecati na ~ M'ọraš m'isliti kak bọ si ọn tọ z'ev k s'ẽbi kako će to utjecati na njega. ♦ z'eti za sv'oje, z'eti k s'ẽbi udomiti ~ N'ieso m'eli sv'ojo d'eco pak su si t'oga d'ečeca z'eli k s'ẽbi. ♦ z'eti kr'ẽj ukloniti, udaljiti ♦ z'eti pr'iek preuzeti na sebe ~ Z'emi si pr'iek či m'oreš. (ako možeš brini se za...) ♦ z'eti si na br'igo preuzeti odgovornost, ili nadzor ♦ z'eti si zr'âka udahnuti ♦ vum z'eti izvaditi, izuzeti ♦ n'uter z'eti uključiti ~ K'onačno su ga z'eli n'uter. ♦ d’oli z'eti skinuti ♦ z'eti s'obom povesti sa sobom ~ 'I d'eco z'emite s'obom! ♦ sk'up z'eti, z'eti si oženiti se ~ Z'emi si t'oga d'ečka. ~ J'apa i m'ama su se sk'up z'eli.
zevleči (se) [zevl'eči zevlečem] pf. I. trans. izvući ~ Tr'eba zevl'eči v'odo zd'ẽnca II. refl. zavući se ~ M'iš se zevl'ekev v lj'ukjo.
zevreti (se) [zevr'eti, z'evrem, prid. rad. z'evrev, zevr'iela, zevr'elo, imp. z'evri] pf. uzavreti, zakipjeti, skuhati do vrenja ~ V'oda je zevr'iela. ~ P'rvo z'evri v'odo. II. refl. uzavreti se ~ V'oda se zevr'iela.
zeznati (se) [z'eznati, z'eznam, prid. rad. z'eznav, z'eznala, z'eznalo, imp. z'eznaj] pf. I. trans. saznati II. refl. saznati se ~
zezvati [z'ezvati, zez'ovem] pf. zazvati, dozvati ~
zežgati [zežg’ati, zežg'em, imp. z'ežgi, prid. rad. zežg'av, zežg'âla, zežg'alo, prid. trp. zežg’âno] pf. 1. popaliti 2. ispeći rakiju ~
zežgati se [z'ežgati se, z'ežgem se, prid. rad. z'ežgav se, z'ežgala se, z'ežgalo se, prid. trp. z’ežgani] pf. opeći se ~ Pr'ijav sam vr'ọčega pl'ẽha pak sam se z'ežgav. ~ K'ọža je z'ežgana.
zgajbati se [zg'âjbati se, zg'âjbam se] pf. udebljati se ~ F'est se zg'âjbala 'ovo l'eto.
zganjati [zg'âjati, zg'âjam] impf. skupljati, pozivati ~ Što 'oče n'ẽj d'ọjde, jâ ne m'islim n'ikoga sk'up zg'ajati. = skup tirati
zgaženi [zg'âženi zg'âženoga] adj. 1. izgažen 2. utrt ~ St'eza je zg'âžena.
zgibica [zg’ibica zg’ibice] f zglob
zgijavati [zgij’âvati, zgij’âvlem] impf. nestajati ~
zginoti [zg’inoti, zg’inem, prid. rad. zg’inov, zg’inola, zg’inolo, imp. zg’ini] pf. iščeznuti, nestati ~ Kam je zg'inola m'oja t'ọrbica? ~ M'ọček nam je zg'inov.
zglajzati [zgl’âjzati, zgl'âjzam] pf. 1. skliznuti s tračnica, s puta ~ Vl'ak je zgl'âjzav. ~ Zgl'âjzav je s k'ọlima, dl'etev je v gr'abo i preh'itiv k'ọla. 2. fig. radeći pogriješiti ~ Zgl'âjzav je i tak je 'ostav b'ez pen'es.
zglancati [zglâncati, zgl’âncam, imp. zgl’âncaj, prid. rad. zgl’âncav, zgl’âncala] pf. ulaštiti ~ Zgl’âncaj si c’ipele!
zgledati [zgl’edati, zgled’im, imp. zgl’edi prid. rad. zgledav, zgledala, zgledalo] impf. izgledati, doimati se ~ Kak tọ zgled’iš! ~ Zgled’i da bọ d’iešč.
zgledati se [zgl’ẽdati se, prid. rad. zgl’ẽdav, zgl’ẽdala, zglẽdalo] I. trans. ugledati, uočiti ~ Z’âdji čas sam te zgl’ẽdav. II. refl. ogledati se na neku stranu ~ M’alo se zgl’ẽdni ok’ọli sẽbe.
zgledavati se [zgled’âvati se, zgled’âvlem se] impf. osvrtati se ~
zgloba [zgl’oba zgl’obe] f ručno napravljena blaja (deska) ~
zglodani [zgl’odani zgl'odanoga] adj. oglodan ~
zgnjesti, zagnjesti [zgj’ẽsti, zgj’ẽtẽm, imp. zgj’ẽti, prid. rad. zgjẽv, zgj’ela, zgj’elo] pf. zgnječiti, izgužvati, ugušiti (o životinjama i njihovoj mladunčadi)~ Kv'ọčka je zgj'ẽla p’iceka.
zgoda [zg’oda zg’ode] f zgoda, prilika ~
zgoden [zg’oden zg’odnoga] adj. zgodan ~
zgor(a) [zg’ọr/zg’ora] adv. odozgo, po površini ~
zgorec [zg'orec zg'orca] m vrsta vjetra ~ Zg'orec je z'apadni m'rzel v'eter.
zgoreto [zgor'ieto] adv. izgorjelo, zgarište ~
zgotoviti [zgot'oviti, zgot'ovim] pf. 1. dovršiti ~ Vẽ da smo d'elo zgot'ovili, b'omo si n'ekaj sp'ili. 2. umrijeti ~ M'alo mi je fal'ilo kaj zgot'oviv.
zgovarjati se [zgov'ârjati se, zgov'ârjam se] impf. izgovarati se
zgovor [zg’ovor zg’ovora] m izlika; izgovor ~ ‘Išče si zg’ovora ka na mọrav ‘iti.
zgovoriti (se) [zgov’oriti/zgovor’iti, zgov'orim] pf. I. trans. izgovoriti ~ Tọ r'ieč n'ẽbreš zgovor'iti. II. refl. izgovoriti se, naći izliku ~ Baš me zan’ima kak bo se vẽ zg’ovoriv.
zgovorljivi [zgovorlj'ivi zgovorlj'ivoga] adj. brbljavac, onaj koji rado i puno govori
zgrabiti (se) [zgr'ab'iti, zgr'âbim, prid. rad. zgr'abiv, zgr'abila, zgr'abilo, imp. zgr'abi] pf. I. trans. 1. zgrabiti, šćepati ~ Zgr'abite ga! ~ P'es je zgr'abiv m'âčka. ~ Zgr'abiv je b'iča v r'ọke. ~ Zgr'abiv je p'eneze i db'ežav. 2. posudom izbaciti vodu ~ Zgr'abi v'odo z paln'ice! II. refl. doći u svađu, sukobiti se, žestoko se posvađati, verbalno ili fizički ~ F'est su se zgrabili! ♦ zgr'abiti pr'iliko
zgrabliven [zgrabl’iven zgrabl'ivnoga] adj. grabežljiv ~
zgrijati [zgr'ijati, zgr'ijam] impf. zgrtati, nakupljati ~ Zgr'ijati p'eneze. ♦ sk'up zgr'ijati
zgriženi [zgr’iženi zgr'iženoga] adj. izgrižen ~
zgrohati [zgr'ọhati, zgr'ọšem] pf. promućkati ~ Zgr'ọši fl'ašo! ~ Ka naš m'ošta zgr'ọhav.
zgrušati se [zgr'ušati se] pf. zgrušati se ~ Kis'ielo ml'ieko se zgr'uša na t'oplim.
zgubiček [zgub'iček zgub'ička] m gubitak ~ Č'isti zgub'iček.
zgubiti (se) [zgub’iti, zgub'im] pf. I. trans. izgubiti II. refl. izgubiti se ~
zgubleni [zg’ublẽni zg'ublenoga] adj. izgubljen ~ Zg'ubleni po sv'ieto h'ọda.
zibati [z’ibati, z'ibam/z'iblem, imp. z’ibli, sup. z’ibat, prid. rad. z’ibav, z’ibala, z’ibalo] impf. zibati, njihati, ljuljati (dijete) ~
zidar [zid’âr zid'âra] m zidar ~ M'iko je b'iv gl'aven zid'âr.
zidarija [zidar’ija zidar’ije] f zidarstvo, građevinarstvo ~ Zidar’ija je b’ila t’eško d’elo 'ali i d’obro pl’ačena.
zidarski [zid'ârski zid'ârskoga] adj. zidarski ~ V Č'akovco sam se zv'učiv zid'ârskoga zan'ata. ♦ zid'ârsko tr'iešče otpaci od cigle i žbuke ~ Zn'â pl'avati kak zidarsko tr'iešče.
zijanje [z'ijaje] n vika, vikanje ~
zijati [z'ijati, z'ijam] impf. vikati, držati otvorena usta ~
zima [z’ima z’ime] f 1. godišnje doba; zima ~ Z'ima je nie l'iepa či ga nie sn'ega. ♦ po z’imi zimi, tijekom zime ♦ j’âka z’ima hladna zima ♦ sl’aba z’ima topla zima 2. u svezi: z'ima mi je hladno mi je, v'uni je z'ima vani je hladno (zima u smislu hladno koristi se za ljude i životinje a za hladne stvari se kaže da su mrzle, npr. v'oda je m'rzla)
zimica [z’imica z’imice] f groznica ~ Z’imica ga je t’rla. (imao je groznicu)
zinoti [z’inoti, z'inem] pf. 1. otvoriti usta ~ 2. fig. spomenuti ~ S'am pr'ọbaj z'inoti.
zipka [z’ipka z’ipke] f koljevka ~
ziskavanje [zisk’âvaje zisk'âvaja] n traženje, potraga, pretraživanje ~
ziskavati [zisk’âvati, zisk'âvlem] pf. tražiti, pretraživati ~ Nav'iek zisk'âvle, nigd'âr nẽ zna de mu je kaj.
ziskriti se [z'iskriti se, 3. l. j. z'iskri se] pf. nakratka pojava iskri ~ Z'iskri se dok tr'esneš z dv'ema kam'ẽni. ~ V'udriv sam se po p'rto tak ka mi se z'iskrilo.
ziti (se) [z’iti, z'idem, imp. z'idi, prid. rad. z'išev, z'išla, z'išlo] pf. I. trans. 1. stati u što ~ T'ọ je pr'ẽveč kur'uze, na z'išla v cul'ọjek. 2. niknuti ~ S'eme je z'išlo. 3. proći u životu, uspjeti ~ V'idiš kak je z'išev z t'ọm ž'ẽnom? ~ Što pak si bi tọ m'isliv ka bo tak z'išlo! ~ N’âdjamo se da bo sẽ d’obro z’išlo. 4. proći u smislu rezultata ~ J'ano 'očeš, dr'ugo z'ide. ~ Kak je z'išla 'utakmica? (kakav je bio rezultat) 5. sići ~ Z’idi d’oli z lọjtre! II. refl. sresti se, sastati se~ Z'išev sam se z pajd'âšom. ♦ z'iti v'um izaći ~
zizek [z'izek z'izeka] m dojka u djevojčice ~ P'očeli su joj z'izeki r'asti.
zjačati se [zj'ačati se, zj'ačam se] pf. udebljati se ~ L'epše živ'i, pak se zj'ačav.
zjediniti [zjed'initi, zjed'inim] pf. sjediniti ~
zlajnoti se [zl’ajnoti se, zla'jnem se] pf. odati tajnu, previše i nepotrebno izbrbljati ~ M'ọra se zl'ajnoti, n'ẽbre b'iti st'iha.
zlamenka [zlam’ienka zlam’ienke] f 1. ožiljak od rane ~ Tu de si se por'ezav bọ ti zlam'ienka ost'âla. 2. obilježje na koži (obično crvena ili smeđa boja) ~
zlamenje [zlam’ieje zlam'ieja] n 1. oznaka, znak 2. ožiljak ~
zlati [zl'âti zl'âtnoga] adj. zlatni ◈ Zl'âta v'ẽčer, posr'âno j'utro.
zlatijav [zlat’ijav zlat'ijavi] f zlatni nakit ~ Zlat'ijav n'iemamo pak ne m'ọramo b'iti str'âho kaj nas pokr'ali.
zlatiti se [zlât'iti, zl'âti se] impf. sjajiti se zlatnom bojom ~
zlatnati [zl'âtnati zl'âtnatoga] adj. zlatni, od zlata ~
zlato [zl’âto zl’âta] n zlato ~ Kak d’eca smo posl’ušali kak se po M’uri ‘iskalo zl’âto pak smo i mi ‘unda ‘išli či bi kaj n’ašli.
zlatovrajka [zlatovr'âjka] f vrsta ptice
zlefka [zl’ẽfka] adv. s lakoćom ~ Tọ ọn zl'ẽfka napr'âvi.
zlejati (se) [zl’ejati, zl'iejem, imp. zl'ie, prid. rad. zl'ejav, zlej'âla, zlej'alo, prid. trp. zlej'ọni] pf. I. trans. izlijati ~ Zl'ie v'odo v'um. II. refl. 1. izliti se ~ M'ura se vum zlej'âla. 2. fig. obilato kišiti ~ D'iešč se zl'ejav. 3. fig. izvaliti glupost ~
zletani [zl'ietani zl'ietanoga] adj. brzoplet, nepromišljen ~
zleteti [zlet'eti, zlet'im, imp. zl'ieti, prid. rad. zl'etev, zlet'iela, zlet'elo] pf. 1. izletjeti ~ Ft'iči su zlet'eli z g'iezda. 2. fig. izlanuti ~ Zlet'elu mu je pak je pov'edav kaj nẽj sm'ev.
zlevanjka [zl'ievajka zl'ievajke] f vrsta jela od brašna i vrhnja ~ C'iela h'iža diš'i d'ok se zl'ievajka p'ẽče.
zlevati se [zl’ievati, zl'ievlem, prid. rad. zlejav, zlej'âla, zlej'alo, imp. zl'ie, sup. zl'ievat] impf. izlijevati se, pljuštati ~ M'ura se zl'ievle. ~ D'iešč se zl'ievav m'ortik j'ano v'uro.
zlo [zlọ zla] n zlo ~ Zlọ s'âmo d'ọjde.
zlotvor [zl’otvor zl’otvora] m zlikovac ~
zmagati [zmâgati, zm'âžem, prid. rad. zm'âgav, zm'âgala, zm'âgalo, imp. zm'âži, sup. zm'âgat] impf. opskrbljivati, priskrbljivati, pomagati u materijalnom pogledu, stjecati ~ N'ẽbrem ga več zm'âgati. ~ De sam zm'âžeš te p'eneze!
zmalaksati [zmal'aksati, zmalaksam] pf. posustati, izgubiti snagu ~
zmazani [zm'âzani zm'âzanoga] adj. uprljan ~ Kaj si si obl'iekev zm'âzano r'obačo! = zamazani
zmazanija [zmazan'ija zmazan'ije] f prljavština ~ Ne trp'im zmazan'ijo.
zmekavati se [zmek'âvati se, zmek'âvlem se] impf. izmicati se, izbjegavati ~
zmeknoti se [zm'eknoti se, zm'eknem se] pf. uzmaknuti ~ Z'âdji čas se zm'eknov, b'ilo bi se dr'ievo na jega zr'ušilo.
zmekšati [zm'ekšati, zm'ekšam] pf. omekšati ~ Hr'uške su se zm'ekšale, vẽ su f'ine za j'esti.
zmekuvati se [zmek'uvati se, zmek'uvlem se] impf. smicati, izmicati se ~
zmeljati [zm'ẽljati, zm'ẽljam] pf. samljeti ~ = zmleti, semleti
zmeniti [zmen'iti, zmen'im] pf. 1. smijeniti ~ Zmen’ili su pr’ecednika ‘opčine 2. razmijeniti ~ Zm'eni mi p'eneze.
zmenšati [zm'enšati, zm'enšam] pf. smanjiti ~ Zm'enšali su nam pl'âčo.
zmes [zm'ies] adv. skupa, izmiješan ~
zmesta [zm'esta] adv. odmah ~ Zm'esta ga poz'ovi!
zmesti [zm'ẽsti, zm'ẽtem, prid. rad. zm'ẽv, zm'ẽla, zm'ẽlo, imp. zm'ẽti, sup. zm'ietat] pf. pomesti, očistiti ~ 'Idem k'oce zm'ietat. ~ Šp'orhota sam s'ẽga zm'ẽla.
zmesti se [zm’esti, zm’etem, prid. rad. zm’ev, zm’ela, zm’elo, imp. zm’ẽti] pf. smesti se ~ Tu se nav'iek zm'etem. ~ N'oge su se mu zm'ele pak je 'opav.
zmešani [zm’iešani zm'iešanoga] adj. izmiješan ~ Sẽ je zm'iešano, jâ tọ n'iemam ž'ivce preb'irati.
zmešarija [zmešar'ija zmešar'ije] f metež ~ Naj'amot je nast'âla takša zmešar'ija.
zmešati (se) [zm’iešati, zm'iešam] pf. I. trans. 1. umiješati, primiješati 2. poremetiti raspored, napraviti nered ~ V'eter je zm'iešav pšen'ico. II. refl. 1. pomutiti razum ~ N’ẽbreš se ž'im spom'inati, v'idiš da mu se zm'iešalo. 2. uplesti se u (društvo) ~ Zm'iešav se v j'ano b'ando.
zmetati (se) [zm’ẽtati, zm'ẽčem, prid. rad. zm'ẽv, zm'ela, zm'ẽlo, imp. zmẽči] pf. I. trans. počistiti (svinjac, staju) ~ M'ọram k'oce zmẽt'ati. II. refl. počistiti se ~ Št'ala se s'ọma na zm'ẽtala.
zmetati (se) [zm’ietati, zm'iečem, imp. zm'ieči, prid. rad. zm'ietav, sup. zm'ietat] impf. I. trans. 1. istovarivati ~ Zm'iečejo kur'uzo. 2. čistiti ~ J'apa zmieče k'oce. II. refl. 1. istovarivati se ~ 2. prikupljati (o novcu) ~ I za kr'uh se zm'iečemo.
zmetati (se) [zm'ẽtati/zmẽt'ati, zm'ẽčem, impf. zm'ẽči, prid. rad. zm'ẽtav, zm'ẽtala, prid. trp. zm'ẽtani] pf. I. trans. 1. istovariti ~ Fl'ẽtno zm'ẽčite k'ọla! ~ L'efko s'ọm zm'ẽčem s'ẽga kalamp'iera v paln'ico. 3. pobaciti plod (o životinji) ~ Kr’ava je zm’ẽtala; II. refl. 1. skupiti novac ~ Si smo se za pij'ačo zm'ẽtali. 2. pojaviti se (o klipovima na stabljici) ~ Pšen'ica se zm'âče v l'ât. ~ Kur'urza se zm'ẽtala. ♦ sk'up zm'ẽtati sastaviti ~ Bec'iklina sam rẽst'ẽpev, a vẽ ga nẽ znam sk'up zm'ẽtati.
zmir, zmirom [zm’ir(om)] adv. uvijek, stalno, neprestano ~ Zm'ir n'ekaj 'oče.
zmisliti (se) [zm’isliti, zm'islim] pf. I. trans.1. podsjetiti ~ Zm'isli me či pozâbim. 2. smisliti, izumiti, otkriti na novo ~ N'ikola T'esla je zm'isliv trof'azno str'ujo 'ali se n'ẽbre r'ẽči da je Kol'umbo zm'isliv Am'eriko. 3. ne podnositi nekoga ~ T'oga čov'eka n'ẽbrem zm'isliti. 4. izmisliti ~ To si ti se zm'islila, a n'ikaj je ne 'istina. II. refl. 1. sjetiti se ~ N'ẽbrem se zm'isliti. 2. predstaviti si ~ N'ẽsmem se n'iti zm'isliti kaj se je m'oglo dogod'iti.
zmišljarija [zmišljar'ija zmišljar'ije] f izmišljotina ~
zmišljavati [zmišlj'âvati, zmišlj'âvlem] impf. I. trans. izmišljati, smišljati ~ S'amo nẽj zmišlj'âvati 'ono kaj n'ẽ-znaš!
zmišljuvati se [zmišlj'uvati, zmišlj'uvlem] impf. I. trans. 1. izmišljati ~ Zmišlj'uvle vẽč kak je je. 2. istraživati nove stvari (izume) II. refl. prisjećati se, sjećati se ~ Zmišlj'uvlem se kak je n'egda b'ilo.
zmleti [zml'eti, zm'ẽljam, imp. zmlj'ie, prid. rad. zml'ev, zml'iela, zml'elo, prid. trp. zml'eti.] pf. samljeti = semleti, zmeljati
zmočeni [zm’očeni zm'očenoga] adj. smočen ~ C'ipeli su mi sẽ pr'iek zm'očeni.
zmočeni [zm’ọčeni, zm'ọčenoga] adj. 1. iznemogao, izmučen, umoran ~ Tak sam zm'ọčena. v. spotrti, truden 2. fig. upotrebom potrošen materijal ili stanje ~ Kn'iga je zm'ọčena k'uliko se otp'ira. ~ Zm'ọčena je v obr'azo.
zmočenost [zm'ọčenost zm'ọčenosti] f umor ~
zmoči (se) [zm'oči, zm'orem] pf. steći, priskrbiti, smoći ~ Tr'eba zm'oči t'ulikše p'eneze. II. refl. naći se na nekom mjestu, pojaviti se ~ K'ak se vẽ tâ ž'ẽna tu zm'ogla de ju ne tr'eba! ~ Naj'ampot se zm'ogev pr'ed m'ẽnom.
zmočiti (se) [zm’ọčiti, zm'ọčim] pf. I. trans. 1. umoriti ~ Pom’alim d'ọjdi za n'ami ka naš kr'ave zm'ọčiv, 'išče č'uda m’ọramo d’enes napr’aviti. 2. upotrebom dovesti do neupotrebljivosti (gužvanjem i presavijanjem) ~ Tak je zm'ọčiv l'ista ka se n'ẽbre preč'itati. II. refl. umoriti se ~ M'alo d'ielam a f'est se zm'ọčim.
zmočiti (se) [zm’očiti, zm'očim] pf. I. trans. smočiti ~ II. refl. smočiti se, namočiti vodom
zmoliti [zmol'iti, zm'olim] pf. izmoliti, pomoliti se ~
zmotani [zm’otani] 1. smušen, smeten ~ Zm'otani je kak štr'aja.
zmotati (se) [zmot’ati se, zm’otam, prid. rad. zm’otav, zm’otala, zm’otalo, imš. zm’otaj] pf. I. trans. spetljati ~ Sam jẽga p’ošli, s'igorno bo n'ekaj zm'otav. II. refl. 1. pogriješiti u postupku, spetljati se ~ Ves sam se zm’otav. ~ Nav'iek se zm'otam dok reš'âvlem t’oga rač’una. (matem’atičkoga zad’atka) 2. uvaliti se ~ Zm’otav se v n'ekše p'osle a vẽ n'ẽbre vum. 3. zbuniti se ~ Zm’otala sam se ka sma nie znala kaj r’ẽči. ~ Tak si me zm'otav ka n'ẽ-znam de sam post'âv.
zmotrliguš [zmotrl'iguš zmotrl'iguša] m pej. smotan čovjek, smušenjak ~ Na t'oga zmotrl'iguša n'ẽbreš rač'unati, s'igurno bo n'ekaj poz'âbiv. = zmotanec
zmožen [zm'ožen zm'ožnoga] adj. moćan, bogat ~
zmračiti se [zmr'âčiti se] pf. I. trans. zamračiti ~ Zamr'âči h'ižo. II. refl. smrknuti se ~ 'Idemo d'imo pr'edi kak se zmr'âči. ~ V'eč se zmr'âčilo d'ok smo d'ošli d'imo.
zmrgotati [zmrg'otati, zmrg'očem] pf. zmrmljati, zgunđati ~ St'âri j'apa je n'ekaj zmrg’otav tak ka sam n'ikaj nie r'azmiv.
zmrzavati se [zmrz'âvati se, zmrz'âvlem se] impf. smrzavati se ~ Tr'i v'ure smo se v'uni zmrz'âvali.
zmržnjeni [z(a)m'ržjeni z(a)m'ržjenoga] adj. smrznut ~
zmuštrani [zm'uštrani zm'uštranoga] adj. izvježban, poslušan, discipliniran ~ Tâ d'eca su tak zm'uštrana.
zmuzgani [zm'uzgani zmuzganoga] adj. izgužvan ~
značiti [zn'ačiti, zn'ačim] impf. značiti ~ Jâ tu n'ikaj ne zn'ačim! ♦ zn'ači dakle ~ Zn'ači, tọ bi tak b'ilo. ~ Zn'ači, tak vel'iš.
znajti se [zn'ajti se, zn'ọjdem se] pf. snaći se, biti poduzetan ~ J'ani se zn'ọdo zn'ajti.
znamenuvanje [znamen'uvaje znamen'uvaja] n obilježavanje ~
znamenuvati [znamen'uvati, znamen'uvlem] impf. označavati ~
znašati [zn'ọšati/zn’âšati, zn'âšam, ] impf. činiti iznos; iznositi ~ Zrač'unaj mi ka b'ọm zn'av k'uliko zn'âša vẽ tie rač'un.
znati (se) [zn’ati, zn'ọm, prid. rad. zn'av, zn'ala, zn'alo, imp. zn'aj] pf. I. trans. 1. znati ~ Sẽ je d'obro zn'ati. ~ Zn'âm da ti je nie l'efko. ~ Kak zn’âte. (kao što znate) ~ K'uliko zn'ọm z'a-jẽga, tọ je p'ošten č'ovek. (koliko znam za njega, poznavajući ga) 2. običavati ~ Zn'ali smo tam kr'uha kup'uvati. 3. pretpostavljati ~ Je zn'âm n'ekaj žj'im nie vr'edo. ~ Tọ je zn'ọm m'ọrala 'iti pr'osit ♦ zn'ati (nekoga) poznavati ~ N'ẽbrẽ te čl'ovek zn'ati či s t'obom ne živ'i. ~ Vẽ je zn’ọm več ‘osem vur. II. refl. znati se ~ Zn'âmo se od m'ali n'ọk.
znesti (se) [zn’ẽsti, zn'ẽsem] pf. I. trans. 1. snesti, iznijeti ~ K'okoš je zn'ẽsla j'ẽjce. ~ Dok g'ọska zn'ẽse j'ẽjce 'unda je pust'imo na p'ašo, a za tie č'âs nẽj b'odo d'oma. 2. iznositi novaca ~ K'uliko je tọ vẽ zn'ẽslo pen'ies? II. refl. prestati nesti jaja (o peradi) ~ K'okoši su se zn'ẽsle. (više ne nesu jaja)
znoj [zn'oj zn'oja] m znoj ~ Obl'ejav ga je m'rzli zn'oj.
znojnati [zn’ojnati zn'ojnatoga] adj. znojav ~ V'es sam zn'ojnati. K'oma č'ekam ka se sk'ọplem.
znošeni [zn’ošeni zn'ošenoga] adj. 1. preneseno na drugo mjesto 2. iznošena odjeća do neupotrebljivosti ~ 'Opravo tak d'ugo n'osi dok ju ne rezd'ẽreš. T'akša pon'ucana se vel'i da je zn'ošena.
znova [zn'ova] adv. ponovo, nanovo ~
znucani [zn'ucani zn'ucanoga] adj. istrošen ~
znucati (se) [zn'ucati, zn'ucam] pf. I. trans. potrošiti ~ II. refl. potrošiti se ~
znutra [zn'utra] adv. iznutra ~ Gl’edati zn’utra vum. ~ N'išči nẽ zna kak je m'ẽni zn'utra.
zob [z'ọp z'ọba] m zub ~ Z'ọp me bol'i.
zob [z'ọp z'obi] f žitarica zob ~ Z'ọp smo s'ejali za k'oje. ~ Z zobj'om smo hr'ânili k'oje.
zobače [zob’ače zob'âč] pl. t. grablje, zubače ~ J'eso žel'iezne i drv'iene zob'ače. Žel'iezne su za z'ẽmljo a drv'iene za tr'âvo.
zobarine [zobar'ine zobar'ine] pl. t. desni ~ Zobar'ine me bol'ijo.
zobec [z'ọbec z'ọpca] m zubac ~ Z'ọbec na zob'ačama se ft'rgev. ~ Z'ọbec na zupčan'iko.
zoklin [z'oklin z'oklina] m kratka čarapa ~ Z'oklini se ob'ujejo na pọlc'ipele.
zonkraj [z’ọnkraj] adv. nasuprot, od one strane, s one strane ~
zoprati (se) [z'oprati/zopr'ati, zop'ẽrem, prid. rad. z'oprav, zopr'âla, zopr'alo, imp. zop'ẽri] pf. I. trans. temeljito oprati ~ Fč'ara sam k'uhjo zopr'âla a d'enes je sẽ zm'âzano. II. refl. temeljito se oprati ~ Z'oprav sam se.
Zora [z’ora z'ore] f ime za kobilu
zrabiti (se) [zr'âbiti, zr'âbim] pf. I. trans. pohabati, potrošiti (o materijalu) ~ Na l'eto zr'âbim dv'ọje c'ipele. II. refl. potrošiti se upotrebom ~ I žel'ezo se zr'âbi, kaj se n'ẽj č'ovek.
zrak [zr’âk zr’âka] m zrak ♦ v zrâk uvis, prema nebu, visoko ~ N’osa v zrâk drž’i i n’ikoga ne v’idi. ~ V zr’âk je z p’uškom str’ieljav. ♦ pust'iti zr'âka izdahnuti ~ Z'emi si zr'âka! P'usti zr'âka! (udahni-izdahni) ♦ sl'ap zr'âk zrak loše kvalitete ♦ z'eti si zr'âka predahnuti
zrasti [zr’asti, zr’âstem, prid. rad. zr’âsev, imp. zr’asti] pf. izrasti, porasti, narasti ~ D’ečec je j’âko zr’âsev od l’âni.
zraščeni [zr'âščeni, zr'âščenoga] adj. srašten ~
zraven [zr'âven] adv. izravno, ravno, pravo, naprijed ~ 'Idi sam zr'âven.
zravnati (se) [zr'avnati, zr'avnam] pf. I. trans. izravnati ~ II. refl. 1. uputiti se ~ Kam si se zr'avnav? 2. istegnuti se ~ Zr'avnaj se, kaj se tak p'ukljavo drž'iš.
zrcalo [zrc’alo zrc'ala] n ogledalo, zrcalo ~
zreliti (se) [zr’ieliti, zr'ielim, prid. rad. zr'eliv, zr'ielila, zr'ielilo, imp. zr'ieli, sup. zr'elit] impf. I. trans. zreliti, zreti ~ II. refl. zreliti se, dozrijevati ~ J'abuke se zr'ielijo.
zrezani [zr'ezani zr'ezanoga] adj. 1. izrezan, izrezbaren 2. fig. koji jako nalikuje (kome) ~ Zr'ezani 'otec ('ali m'ati).
zrezati se [zr'ezati, zr'iežem] pf I. trans. izrezati II. refl. izrezati se ♦ vum zr'ezati skrojiti ~ S t'oga kom'âda pl'âtna bi se d'âli dvâ kom'âdi vum zr'ezati.
zrezavati [zrez'âvati, zrez'âvlem] impf. izrezivati ~
zribati [zr'ibati, zr'ibam] pf. 1. izribati ~ Tr'e p'oda zr'ibati. 2. fig. oštro ukoriti ~ Š'ief ga je zr'ibav.
zrinoti [zr'inoti, zr'inem] pf. svaliti posao na koga drugoga ~ Sẽ su na m'ẽne zr'inoli.
zrivati [zr’ivati, zr'ivam/zr'ivlem] pf. 1. izrinuti, izgurati ~ 2. izaći na kraj s problemom ~ K'oma smo m'eseca vum zr'ivali. (preživjeti s malo novca u mjesec dana)
zrok [zr'ok zr'oka] m uzrok ~ N'išči je nie zn'av zr'oka z'akaj se 'ošev tr'ovat.
zrundati [zr'undati se, zr'undam se] pf. imati sudar vozilom, počiniti materijalnu štetu ~ Zr'undali su s'ẽga 'auta.
zubar [zub’âr zub'âra] m zubar ♦ zubarka [zub’ârka] f zubarka ~
zuti (se) [z'uti, z'ujem, imp. z'uj, prid. rad. z'uv, z'ula, z'ulo, prid. trp. z'uti] pf. I. trans. 1. izuti ~ Z'uj si te m'okre c'ipele. 2. otkinuti rog (o kravi) ~ Kr'ava se zapl'ela z r'ogima v k'ọla pak si je r'oga z'ula. II. refl. izuti se ~ T'eško se z'ujem.
zutra [z'utra] adv. sutra ~ I z'utra bọ d'ien. (ne m'ọra sẽ b'iti d'enes g'otovo.)
zuvalin [zuval’in zuval'ina] m naprava za izuvanje čizama ~ Č'ižme si je b'ilo t'eško z'uti br'ez zuval'ina.
zvajkušiti se [zvajkuš'iti se, zvajkuš'ila se] pf. kada prejakim klepanjem oštrica kose dobije valovit oblik ~ K'oso je tak skl'ẽpav ka se zvajkuš'ila.
zvaliti (se) [zval'iti, zval'im, prid. rad. zv'aliv, zval'ila, zval'ilo, imp. zv'ali] pf. I. trans. izvaliti ~ Kv'ọčka je zval'ila dvan'ọjst p'iceki. II. refl. izvaliti se ~ L'etos se zal'ilo m'alo ž'ibeki.
zvariti se [zvar'iti se, zavr'im se] pf. zasiriti ~ Ml'ieko se zvar'ilo. (Fr'iško ml'ieku dok d'ọjde z 'octom 'ili ml'ieko št'ero se p'očelo kis'ieliti d'ọjde na vr'ọče)
zvarižiti se [zvar'ižiti se, zvar'ižim se] pf. iskriviti se ~ Rožen'ica se zvar'ižila.
zvati (se) [zv’ati, z'ovem, imp. z'ovi, prid. rad. zv'âv, zv'âla, zv'alo, sup. zv'ât] impf. I. trans. zvati ~ II. refl. zvati se, nazivati se, imenovati se ~ Kak se z’oveš? ~ N'ẽbrem se zm'isliti kak se z'ove 'ono s'ẽlo. ♦ zv’ati se na odazivati se ~ Na kaj se z’ove tv’ọj pes?
zvažati [zv'âžati, zv’âžam, prid. rad. zv’âžav, zv’âžala, zv’âžalo, imp. zv’âžaj, sup. zv’âžat] impf. 1. izvoziti što, npr. iz grabe ~ 2. uspijevati upravljati vozilom ~ K'oma je zv'âžav z'âvoje.
zvečera [zv’ẽčẽra] adv. od početka večeri ~ Gost'uvaje b'omo m'eli v'eč v p'etek zv'ẽčera.
zvedanje [zv’iedaje zv’iedaja] n ispitivanje, istraživanje ~
zvedati [zv’iedati, zv'iedam] impf. raspitivati se, ispitivati ~
zvekšega [zv’ẽkšega] adv. površno, samo osnovno ~ Z v'ekšega sam po v'rto pobr'âla.
zveličitel [zvelič'itel zvelič'itela] m izbavitelj, spasitelj ~ Naš zvelič'itel je J'ezoš Kr'istoš.
zveličiti se [zvel'ičiti se, zvel'ičim se] pf. spasiti, izbaviti ~ Kak se bọš zvel'ičiv či ne živ'iš po B'ọžim z'apovedima?
zver [zv’ier zv'ieri] f zvijer ~
zverina [zver’ina zver'ine] f pl. t. zvjerad ~
zverje [zv’ierje zv'ierja] f pl. t. zvjerad ~
zvezda [zv’iezda zv'iezde] f zvijezda ~
zvihrasti [zv'ihrasti zv'ihrastoga] adj. živahan, usplahiren ~
zvijati (se) [zv'ijati, zv'ijam, impf. v'ijati] pf. presavinuti, učiniti neravnim
zvirališče [zviral'išče zviral'išča] n izvor ~
zviranjek [zvir'ọjek zvir'ọjeka] m izvor ~ N'iemaš f'ineše v'ode n'eg je z zvir'ọjeka.
zviseti [zv'iseti, zvis'im, prid. rad. zv'isev, zv'isela, zv'iselo] pf. izvisjeti, ostati bez čega ~ Kak gut ob'rneš s'ikak smo zv'iseli.
zvišavati [zviš'âvati, zviš'âvlem] impf. veličati, uzvisivati ~ N'ikoga nie tr'e p'osebno zviš'âvati.
zviška [zv'iška] adv. suvišno ~ K'aj bo zv'iška, pr'odamo.
zvlačiti (se) [zvl’âčiti, zvl'âčim] impf. I. trans. izvlačiti II. refl. izvlačiti se, izbjegavati obveze ~
zvleči (se) [zvl’eči, zvl'ečem, imp. zvl'eči, prid. rad. zvl'ekev, zvl'ekla, zvl'eklo] pf. I. trans. izvući II. refl. izvući se ♦ d'oli zvl'eči skinuti, svući
zvon [zv’on zv'ona] m zvono ~
zvončec [zv'ončec zv'ončeca] m biljka; zvončić
zvonec [zv'onec zv'onca] m zvonac ~
zvoneje [zvonej'e zvonej'â] n zvonjava ~ Č'ula sam zvonej'e, 'ali ne zn'am kaj je tọ b'ilo.
zvoniti [zvon'iti, zvân'im, prid. rad. zv'oniv, zvon'ila, zvon'ilo, imp. zv'oni, sup. zv'onit] impf. zvoniti ~ P'ọlne zvon'i. ~ Zvun'i mi vu vuh'ej.
zvordati [zv'ọrdati, zv'ọrdam] pf. promiješati, izmiješati, izmiksati (o tkućoj masi) ~ Tr'eba d'obro zv'ọrdati tak ka se gr'udice raz'idejo.
zvoziti1 [zv’oziti, zv'ozim] pf. napraviti užim (o odjeći) ~ N'ẽsem hl'ače k šn'ajderici ka mi jih m'alo zv'ozi. ~ Šn'ajderica mi je zv'ozila hl'ače.
zvoziti2 [zvoz'iti, zv'ozim, imp. zv'ozi, prid. rad. zv'oziv, zvoz'ila, zv'ozilo, prid. trp. zv'oženi] pf. 1. prevesti nešto ~ S'ieno smo zvoz'ili d'imo z p'olja. 2. uspješno izvesti vožnju, izaći iz neugodne situacije u kojoj se vozilo našlo ~ K'oma sam zv'oziv z'âvoja, m'alo je fal'ilo kaj završ'ili v gr'abi. ~ T'eško b'ọš zv'oziv za t'oga bl'ata v'um.
zvozlati se [zv'ọzlati se] pf. spetljati se ~ Šp'âga se sâ zv'ọzlala tak ka jo n'ẽbrem š'irom z'eti.
zvračiti (se) [zvr’âčiti, zvr'âčim] pf. I. trans. izliječiti ~ N'ieso ga m'ogli zvr'âčiti. II. refl. izliječiti se ~ Zvr'âčiv se.
zvršiti [zvrš'iti, zvrš'im, imp. zv'rši, prid. rad. zv'ršiv, zvrš'ila, zvrš'ilo] pf. izvršiti ~ ♦ zvrš'iti si ž'ẽljo udovoljiti (sebi) ~ Vẽ si je ž'ẽljo zv'ršiv.
zvučeni [zv'učeni zv'učenoga] adj. izučen, obrazovan ~ Zv’učeni zid’âr. ~ Zv’učena šn’ajderica.
zvumreden [zvumr'ẽden zvumr'ẽdnoga] adj. izvanredan (nema značenje izvanredno u smilslu odlično) ~
zvuna [zv’una] adv. izvana ~ Zv’una je z’id ves m’oker od dežđa. ~ Zv’una m’rzlo vl’eče pod vr’âta.
zvunašnji [zv’unašji zv’unašjẽga] adj. vanjski ~ Zv'unašji z'id m'ọra b'iti d'ẽbleši r'adi topl'ọte.