prah [pr’âh prâha, pl. G pr’âhof] m 1. prašina ~ Pr’âh se sẽ pos’ud nab’ẽre. 2. detergent za pranje rublja ~ Bez pr’âha n’ẽbreš n’ikaj d’obro opr’ati. ♦ pr'âh za pr'ati 3. tableta ~ Pr’âhe p’ijem s’aki d’ien vj’utro i nav’ẽčer.
pralo [pr’alo pr'ala] n komad krpe kojim se pere suđe ~ Z'emi pr'alo pak zbr’iši st’ola. ~ I pr’alo da gut opk’uham tak ka je naviek č’isto v k’uhji.
prama [pr’ama] prep. prema, u smjeru ~ Pr'ama Č'akovco. ♦ pr'ama t'omo prema tome
prasec [pr'asec pr'âsca, pl. pr'âsci] m prase ~ ♦ prasica [pras’ica pras'ice, dem. pras’ička] f prasica, svinja za rasplod (ženka)
praskati [pr'askati, pr'askam, prid. rad. pr'askav, imp. pr'askaj, sup. pr'askat] impf. praskati ~ D'eske praskajo dok h'ọdaš p'ojima. ~ Pr'askati s prstm'i.
prašiti (se) [pr'âšiti, pr'âšim] impf. I. trans. 1. stvarati prašinu ~ 'Idi v'um pr'âšit z t'iem c'ọtjom. ~ Sẽ se pr'âšilo. 2. fig. tjerati ~ II. refl. ~ Pr'âši se kaj pre maš'ini. ~ Pr'âši se za k'ọlima. ♦ naprašiti [napr'âšiti, napr'âšim] pf. otjerati ~ 'Otkak sam jọ napr'âšila, vẽ vẽč ne d'ọjde s'iem. = najuriti, otirati, stirati
prati (se) [pr'ati, p'ẽrem, prid. rad. pr'âv, pr'âla, pr'âlo, imp. p'ẽri, sup. pr'ât] impf. prati ~ P'ẽrem v'ieša na r'ọke. II. refl. prati se ~ L'efko se p'ẽre. ♦ d'eti pr'ât staviti u stroj za pranje rublja ♦ pranje [pr'âje, pr'âja] n pranje
prav [pr'af] adv. dobro ~ Nie mi je pr'af. (nije mi dobro, ne osjećam se dobro) ~ Gl'edi ka bo mu praf. (ugodi mu) ♦ m’eti pr’af biti u pravu ~ 'Imaš pr'af. (u pravi si!) ♦ praf + b'iti kad je svejedno, kad ti odgovara ili neodgovara ~ Sẽ mu je pr'af. ~ Či ti je nie pr'af m'oreš 'iti. ♦ za pr'af ozbiljno, uistinu, stvarno~ Ti tọ za pr'af m'isliš? ~ M’ọramo v’ideti da li je tọ za pr’af. (moramo se uvjeriti je li to ozbiljno) ~ Napr'avi tak ka bo m’isliv da je za pr'af.
pravi [pr’âvi pr'âvoga] adj. 1. koji je istinski, prirodan, izvoran, postojeći ~ Pr'âvi p'enezi. ~ Pr'âva k'ọža. 2. koji odgovara predodžbi o valjanosti ◈ Pr'âvi č'ovek na pr'âvi m'esti. ~ Pr'âva p'uca. ~ V'idiš da je nie prâvi. nije normalan 3. koji odgovara potrebi ~ Pr'âva stv'âr. ~ Kaj ti je vẽ nie pr'af? (što ti ne odgovara?) 4. razg. za pojačavanje ~ Pr'âvi hrm'ọk. 5. normalan ~ P'usti ga, v'idiš da je nie pr'âvi. ♦ pr'âvi k'ọt pravi kut 6. profesionalni ~ Pr'âvi al'at. ~ Pr'âvi gol. (nogometna vrata). ~ Pr’âva maš’ina. 7. stanje koje upućuje na bolest, loše raspoloženje ~ D’enes sam nie pr’âvi. ♦ (b'iti) nie pr'âvi 1. lud, bolestan, ne priseban 2. umjetan
pravo [pr’avo] adv. pravo, pravocrtno ~ 'Otod pr'avo d'imo!
pravo [prâvo] adv. pravo, povoljno ~ Vẽ je pr'âvo vr'ieme za sej'âtvo.
pravoli [pr'avoli] interj. zaista ~ Pr'avoli, kaj je tọ b'ilo?
pravzaprav [pr'avzapr'av] adv. zapravo ~ Pr'avzapr'av ti d'obro pov'iedaš!
prazen [pr'âzen pr'âznoga] adj. prazan ~ ♦ pr'âzna h'iža napuštena kuća
prazniti [pr'âzniti, pr'âznim, prid. rad. pr'âzniv, pr'âznila, pr'âznilo, imp. pr'âzni, sup. pr'âznit] impf. prazniti ~ ♦ sprazniti (se) [spr’âzniti, spr’âznim, prid. rad. spr’âzniv, spr’âznila, spr’âznilo, imp. spr’âzni] pf. isprazniti ~ Spr’âzni fl’ašo do kr’aja.
prčkati [p'rčkati, p'rčkam, prid. rad. p'rčkav, p'rčkala, p'rčkalo, imp. p'rčkaj, sup. p'rčkat] impf. kvariti, prčkarati ~ ♦ sprčkati [sp’rčkati, sp’rčkam, prid. rad. sp’rčkav, sp’rčkala, sp’rčkalo, imp. sp’rčkaj] pf. pokvariti ~
prdec [p'rdec p'rdeca] m prdac ◈ Vrt'i se kak p'rdec v g'ačama.
prdeš [p'rdeš p'rdeša] m riba grgeč = škrga
pre [pre] prep. kod + L ~ Či bi jo v'idev pre št'erim, p'oveč mi.
prebaviti [preb'aviti, preb'âvim] pf. pribaviti, dobaviti ~
prebirati [preb'irati, preb'iram, prid. rad. preb'irav, preb'irala, preb'iralo, imp. preb'iraj, sup. preb'irat] impf. probirati ~ Preb'iram b'âžlja.
prebiti [preb’iti, preb'ijem] pf. probiti ~ N'iesmo m'ogli preb'iti l'ẽda.
prebledeti [prebl'iedeti, prebl'iedim] pf. problijediti ~
prebližiti [prebl'ižiti, prebl'ižim] pf. približiti ~
prebrati [prebr'ati, preb'ẽrem, prid. rad. pr'ẽbrav, prebr'âla, prebr'alo, imp. prẽb'ẽri] pf. probrati ~ ♦ vum prebr'ati izdvojiti prebiranjem ~ ♦ sprebrati [sprebr'ati, spreb'ẽrem] pf. sve probrati, u potpunosti ~ Sprebr'âla sam kalamp'iera. (izdvojiti po veličini, kvaliteti...)
prebrnoti (se) [preb'rnoti, preb'rnem, prid. rad. preb'rnov, preb'rnola, preb'rjolo, imp. preb'rni] pf. I. trans. preokrenuti ~ II. refl. preokrenuti se ~ K'ọla su se preb'rnola.
prebrojiti (se) [perbroj’iti, prebr'ojim] pf. I. trans. prebrojiti ~ Prebr’oji k’uliko ga kr’âf na tr’ataj. II. refl. pogriješiti u brojenju ~ Ti si se prebr’ojila.
prebuditi (se) [prẽbud'iti, prebud'im] pf. I. trans. probuditi ~ II. refl. probuditi se, razbuditi se ~
precarati [prec'arati, prec'aram] impf. probaviti ~
precejati (se) [prec’iejati, prec'iejam] impf. I. trans. cijediti, procjeđivati II. refl. cijediti se, procjeđivati se ~
precepati [prec'iepati, prec'iepam] pf. 1. cijepanjem razdvojiti na pola ~ K'oma sam prec'iepav 'ovoga f'urka, pun je s'ọvoji. 2. nacijepati određenu količinu drva ~ Prec'iepav sam p'et m'etri drv. ♦ sprecepati [sprec'iepati, sprec'iepam] pf. obaviti cijepanje u potpunosti ~ Sprec'iepav sam sâ d'rva.
precusraveni [prec'usraveni prec'usravenoga] adj. probušeni ~ V prec'usraveni l'onec se m'oglo sad'iti cv'ietje.
precvesti [precv'ẽsti, 3. l. j. precv'ẽte] pf. ocvasti ~ Š'ipki su prẽcv'ẽli. (završila je cvatnja) v. rescvesti
precvikati [precv'ikati, precv'ikam] pf. kliještima presjeći žicu ~ Precv'ikaj dr'ota.
prečec [pr’iečec pr’iečeca] m prečac; kraći put ~
prečka [pr'iečka pr'iečke] f prepreka ~
prečki [pr'ečki] adv. poprijeko ♦ pr'ečki govor'iti prigovarati se, buniti se ♦ po pr'ečki poprijeko, preko
prečni [pr'iečni pr'iečnoga] adj. 1. poprečni ~ Pr'iečna gr'eda. 2. koji se odnosi na prek (njive na slovenskoj strani) ~ Pr'iečne z'ẽmlje.
prečuditi se [preč'uditi se, preč'udim se] pf. biti oduševljen, iznenađen ~ N'iesam se m'ogla preč'uditi.
prečvrknoti se [prečvrknoti se, prečv'rknem se] pf. skupiti se, stisnuti se, smežurati se na velikoj temperaturi
pred [pr’ed] prep. pred ~ Pr’ed s’edmom v’urom netom prije sedam sati. ~ Vẽ r’ọm pr’ed v’ami su d’išli upravo prije vas su otišli.
pred tem [pred t'iem] adj. prošli ~ M'esec pred t'iem.
predefčarom [pred'efčarom] adv. prekjučer v. prekfčara
predehnoti [pred'ehnoti, pred'ehnem] pf. pomirisati ~ Pred'ehni kak ọf cv'iet l'iepo diš'i.
predekalnica [predek'âlnica predek'âlnice] f propovjedaonica ~ Z predek'âlnice v c'irkvi se drž'alo pr'odeštvo.
predel [pr'edel pr'edela] m predio, pregrađeni dio npr. u škrinji ~ V j'anim pr'edelo je kur'uza v dr'ugim pšen'ica a v tr'etjim m'elja.
predelati [pred'elati, pred'ielam, prid. rad. pred'elav, pred'elala, pred'elalo, imp. pred'elaj] pf. 1. preraditi ~ 2. proizvesti ~ D’oma si pred’ielamo sẽ kaj nam tr’eba za dom’âčo str’ân. 3. preurediti ~
predelavati [predel’âvati, predel’âvam/predel’âvlem, imp. predel’âvaj, sup. predel’âvat] impf. preuređivati ~ Predel’âvlemo h’ižo.
predi [pr’edi] prep. prije ◈ Da si pr'edi tu kak tam! ♦ od pr'edi prijašnji ♦ m'alo pr'edi maloprije ~ M'alo pr'edi je b'iv tu.
predihavati [predih'âvati, pred'ih'âvlem, prid. rad. predih'âvav, predih'âvala, predih'âvalo, imp. predih'âvli, sup. predih'âvat] impf. mirisati ~
predikator [predik’ator predik’atora] m pej. onaj koji predviđa važna zbivanja; pretkazivač, prorok ~
predlagati [predl'agati, predl'âžem, prid. rad. predl'agav, predl'agala, predl'agalo, imp. predl'oži, sup. predlagat] impf. predlagati ~
predlog [pr'edlog pr'edloga] m prijedlog ~
predrti (se) [pred'rti, pred'ẽrem, imp. pred'ẽri, prid. rad. pred'rv, pred'rla, pred'rlo, prid. trp. pred'rti] pf. prodrijeti, probušiti, napraviti rupu ~ Cul’âjek se pred’rv. ~ Z’ida su pred’rli.
predvideti [predv'ideti, predv'idim] pf. predvidjeti ~
pređar [pr’eđar] m prva truba ♦ podpr'eđar
prefčiti (se) [prefč'iti se, prefč'im se] pf. naviknuti se ~ Na d'obro se l'efko prefč'iti.
prefrigani [prefr'igani prefr'iganoga] adj. snalažljiv, promoćuran ~
prefriškati (se) [prefr’iškati, prefr'iškam] pf. I. trans. osvježiti II. refl. osvježiti se ~
prega [pr'ẽga pr'ẽge] f dio ženske suknje pod pregačom
preganjati (se) [preg'âjati, preg'âjam] impf. I. trans. proganjati ~ Preg'âja ga kak vr'âk gr'iešno d'ušo. II. refl. proganjati se ~
pregib [pr’egib pr'egiba] m pregib ~
pregibati se [preg'ibati se, preg'iblem se] impf. sagibati se ~ N'ẽbrem se t'uliko preg'ibati, kr'iža me bol'ido.
preglasiti (se) [prẽgl'âsiti, pregl'âsim] pf. proglasiti, objaviti ~ Vẽ b'odo pregl'âsili rezult'âte.
pregled [pr'egled pr'egleda] m pregled ~
pregledati [pregl'ẽdati, pregl'ednem, imp. prẽgl'ẽdni] pf. I. trans. pregledati, progledati, provjeriti ~ Pregl'ẽdav sam pap'iere. ~ D'oktor ga s'ẽga pregl'ẽdav. ~ Na gr'anici su pregl'ẽdali c'ieloga 'auta. ~ M'ačkeci su pregl'ẽdali. ~ Tr'i p'ọt sam sẽ pregl'ẽdav. ~ J'ampot ti l'efko pregl'ednem gr'eško. ~ Pregl'ẽdati čr'ez p'rste. (oprostiti) ♦ pregledani [pregl'ẽdani pregl'ẽdanoga] adj. pregledan ♦ pregledavanje [preglẽd'âvaje] n pregledavanje
pregnati [pregn’ati] pf. prognati, odagnati ~
pregor [pr'egor pr'egora] m dio njive gdje za suše uvenu biljke, obično na brežuljkastom dijelu njive ~ Na pr'egoro je sl'aba kur'uza.
pregovarjati (se) [pregovârjati se, pregov’ârjam se, imp. pregov’ârjaj, sup. pregov’ârjat] impf. I. trans. prigovarati ~ Nav’iek n’ekaj pregov’ârja. II. refl. prepirati se, prigovarati ~ Z m’ẽnom se naš pregov’ârjav!
pregrijati [pregr'ijati, pregr'ijam] impf. prmještati sipki materijal npr. zemlju, zrnje ~ Zab'adav pregr'ijaš tọ z'ẽmljo, tu ti fal’i i tr'e od dr'ugot dopelj'ati.
pregrobati [pregr'ọbati, pregr'ọbam] pf. zakopati jednu granu iz koje će nastati druga jedinka, (obično o lozi) ~ Pregr’ọbav sam t’rsa i tak su vẽ dvâ od j’anoga.
pregruntati (si) [pregr'untati, pregr'untam] pf. promisliti ~ D'obro je m'alo pregr'untati. ~ Pregr'untaj si m'alo!
prehajati [preh'âjati, preh'âjam] impf. prolaziti ~ S'ikam se r'ivle i tak nav'iek d’obro sẽ pos'ud preh'âja.
preheftati [preh'eftati, preh'eftam] pf. zavariti, privremeno pričvrstiti ~
prehititi (se) [preh'ititi, preh'itim] pf. I. trans. prevrnuti, srušiti ~ II. refl. srušiti se ~ Preh'itiv se z bec'iklinom. ~ Š č'istoga m'ira se preh'itiv.
prehlada [pr'ehlada prehl'ade] f prehlada ~ Pr'ehlada me lov'i.
prehlajeni [prehl'ajeni prehl'ajenoga] adj. prehlađen ~ Prehl'ajeni sam ka k'oma d'išem.
prehoditi [prehod'iti, preh'odim, prid. rad. preh'odiv, prehod'ila, prehod'ilo, imp. preh'odi] pf. prehodati, hodajući prijeći određenu razdaljinu ~ C'ieloga p'ọta smo prehod'ili.
preja [pr’ẽja pr’ẽje] f pređa ~ Pr'ẽja se n'uca za tk'ati 'ili za gr'ubo š'ivaje. ~ Pr'ẽja se nam'ota v kl'opko.
prejeđeni [prej'eđeni prej'eđenoga] adj. pregrizen ~ B'etva je prej'eđena.
prejti (se) [pr'ejti, pr'ejdem, imp. pr'ejdi, prid. rad. pr'ẽšev, pr'ẽšla] pf. I. trans. proći, prijeći na drugu stranu, obuzeti ~ Kak ti je pr'ẽšev d'ien? ~ Strâh me prẽšẽv. (obuzeo me strah). ~ Kak si pr'ẽšev r'azreda? ~ D'enes smo nie d'obro pr'ẽšli. (nismu imali uspjeha) ~ Pr'ešlo mu je. (ozdravio je, rana je zacijelila) II. refl. prevariti se u procjeni ~ Zam'alo sam se pr'ẽšev. ♦ m'imo pr'ejti mimoići ♦ k'ọli pr'ejti zaobići
prek [pr iek] pron.1. preko, prijeko, kroz, putem ~ Pr'iek M'ure smo n'egda d'elali z'ẽmlje. ~ Pr'iek br'oda. ~ Pr'iek m'ẽje. ~ Pr'iek nov'in. ~ Pr'iek v'ulice. ~ Pr'iek s'ake m'ere. ~ Pr'iek c'ieloga l'eta. ~ Zn'ọm ga ji b'ilo pr'iek st'ọ. ~ N'ẽbrem pr'ejti pr'iek t'oga. ~ S'ẽga mi je pr'iek gl'âve. ~ M'oreš mi tọ r'iešiti pr'iek tv'ojega prij'atela? ~ Pr'iek telef'ọna su se dogovor'ili. ~ H'ititi pr'iek pl'ota. ~ Pr'iek s'ọda. ~ Pr'iek S'ivice m'oreš d'ojti z Podt'urna v Č'akovec. ♦ sẽ po pr'iek sve, uključujući svki dio ~ N'ikaj nẽj preb'irati, sam z'emi sẽ po pr'iek.
prek [pr’iek] m zemlje izvan Međimorja ~ Z pr'ieka smo dop'ẽljali kur'uzo. ♦ pr'iečna z'ẽmlja njiva na slovenskoj strani Mure ~ Na pr'iečnim z'ẽmljama je nav'iek zr'âsla d'obra kur'uza.
prekapčiti [prek'apčiti, prek'âpčim] pf. prikvačiti ~
prekleti [pr'ekleti, prek'unem, prid. rad. pr'ẽklev, prekl'ela, prekl'ẽlo, imp. prek'uni] pf. opsovati, prokleti ~ Gl'asno je pr'ẽklev.
preklinjati [prekl'ijati, prekl'ijam] impf. proklinjati, psovati ~
prekljuvati [preklj'uvati, 3. l. j. preklj'uvle] pf. kada neizvaljeno pile izlazi iz ljuske jajeta
prekop [pr’ekop prekopa] m prokop ~
prekopati [prekop'ati, prek'opam] pf. prekopati ~ Što je pr'iek p'ọta prek'opav j'ârka?
prekopicavati (se) [prekopic'âvati, prekopic'âvlem] impf. I. trans. preokretati (tijelo, veći predmet) II. refl. preokretati se ~ Kak d'eca smo se radi prekopic'âvali po tr'ataj.
prekopicnuti se [prekopic’âvati, prekopic'âvlem] impf. okrenuti se preko glave ~ Nẽj se t'uliko prekopic'âvati. Ves b'ọš pun tr'âve i bl'ata.
prekor [pr'ekor pr'ekora] m prijekor ~
prekosati [prekos'ati, prek'ošem] pf. prožvakati ~
prekrit(i) [prekr'it(i) prekr'itoga] adj. prekriven ~
prekriti [prekr'iti, prekr'ivlem, prid. rad. prekr'ivav, prekr'ivala, prekr'ivalo, imp. prekr'ivaj, sup. prekr'ivat] impf. prekriti ~ Kr'ova b'omo prekr'ili za n'ọvim čr'iepom.
prekrižiti (se) [prekr’ižiti, prekr’ižim, imp. prekr’iži] pf. I. trans. 1. prekrižiti ~ 2. dodijeliti nasljedstvo ~ Prekr’ižiti grunta. II. refl. prekrižiti se ~
prekupec [pr'ekupec pr'ekupca] m prekupac ~ Pr'ekupec za m'alo c'ieno k'upi a dr'aže pr'oda.
prekzutra [prekz'utra] adv. prekosutra v. pozutri
prelaz [pr'elaz pr'elaza] m niska prepona, prekostup, prekorak, s klupicom; prijelaz u neku usku ulicu, da ne bi živina mogla ući u nju ~
preleteti [prelet'eti, prelet'im, imp. prel'ieti, prid. rad. prel'etev, prelet'iela, prelet'elo] pf. preletjeti ~ Ft'ič je prel'etev. ~ L'ieta su sam prelet'iela.
prelevanec [prel’ievanec prel’ievanca] m vrsta rupca
prelevati (se) [prel'ievati, prel'ievlem] impf. I. trans. prelijevati II. refl. prelijevati se ~
prelo [pr'elo pr'ela] n luknja, rupa, prolaz
preložiti se [prelož'iti se, prl'ožim se] pf. prilagoditi se, stati na jednu stranu, k nekome ~
prelja [pr'elja pr'elje] f prelja ~
preljati [prelj'ati] pf. 1. polijati preko čega ~ 2. pretočiti ~ Prel'ie ml'ieko z k'ântice v št'ubelj.
premagaditi [premag'aditi, premag'âdim] impf. pretrpjeti ~ Kaj kaj si m'ọraš premag'aditi v živ'oto. v. magaditi
premagati [prem'ọgati/prem'âgati, prem'âžem] impf. podnositi (koga) ~
premakati [prem'akati, 3. l. j. prem'âča/prem'ọča] impf. premakati, propuštati vodu ~ Kr’ov prẽm'ọča (slamn’âti). ~ T’ak d’ugo h’ọdamo po d’ežđo ka mi c’ipeli več prem’âčajo.
premanduriti se [premand’uriti se, premand'urim se] pf. prerušiti se ~
premekjeni [prem'ekjeni prem'ekjenoga] adj. izganut, iščašen ~
premeknoti [prem'eknoti, prem'eknem] pf. uganuti, iščašiti ~ Prem'eknov sam si n'ogo. ~ Prem'eknov si je r'ọko.
premeniti (se) [prem'eniti, premen'im, prid. rad. prem'eniv, premen'ila, premen'ilo, imp. prem'eni] pf I. trans. promijeniti ~ J'ẽga je nie m'oči prẽmẽn'iti. II. refl. promijeniti se ~ T'eško se premen'iti. ♦ premenlivo [premenl'ivo] adv. promijenljivo ~ Vr’ieme je premenlj’ivo. ♦ premenjanje [prem’iejaje] n promjena, mijenjanje ~
premeščati (se) [prem'ieščati, prem'ieščam] impf. I. trans. premještati II. refl. premještati se ~ N’ekaj ti je nie praf ka se t’uliko prem’ieščaš? ♦ premeščanje [prem'ieščaje] n premještanje ~ D'ost mi je prem'ieščaja!
premirom [prem'irom] adj. indekl. miran ~ Prem'irom b'odi. (smiri se, budi miran) ~ N'ẽbre b'iti min'ọto prem'irom.
premisliti (se) [prem'isliti, prem'islim] pf. I. trans. razmisliti, promisliti, shvatiti ~ Prem'isli si. (razmisli o tome) ~ S'ẽdi si pak si prem'isli. ~ N'ẽbrem si prem'isliti. (ne mogu shvatiti) ~ D'aj si m'ev s k'iem bi si prem'isliv. (da ima pameti promislio bi) II. refl. predomisliti se, promijeniti mišljenje ~ Ž'ẽna ga sp'untala, pak se prem'isliv.
premišljavati [premišljâvati, premišljâvlem/premišlj'âvam] impf. razmišljati ~ N'ekaj sam si premišlj'âvav. ~ D'ien i n'ọč premišlj'âvam. ♦ premišljavati si [premišlj'âvati si] impf. oklijevati, razmišljati što odlučiti, biti neodlučan ~ Kaj si tak d'ugo premišlj'âvleš?
premočiti (se) [prem’očiti, prem'očim] pf. promočiti
premočiti se [prem'ọčiti se, prem'ọčim se] pf. iskusiti teške stvari u životu ~ N'ekaj smo se je prem'ọčili dok smo b'ili ml'âdi.
premotati [prem'otati, prem'otam] pf. previti ~ Prem'otaj d'iete, p'oscalo se. ~ 'Išev sam v ambul'anto ka mi je prem'otala r'ọko.
premrznoti [prem'rznoti, prem'rznem, prid. rad. prem'rzev, prem'rzla, prem'rzloo, prid. trp. prem'ržjeni] pf. promrznuti ~ Ves sam prem'ržjeni. M'ọram se m'alo zgr'eti. ♦ spremrznoti [sprem'rznoti] pf.
prenašati [pren'âšati, pren'âšam] impf. prenositi ~
prenos [pr'enos pr'enosa] m prijenos ~
preobrnoti (se) [preob'rnoti, preob'rnem] pf. I. trans. preokrenuti II. refl. obratiti se (npr. vjerski)
preobrnjeni [preob'rjeni preob'rjenoga] ajd. preokrenut, preobračen ◈ Preb'rjeni P'avel.
prepekati [prep'iekati, 3. l. j. prep'ieče] impf. jak osjećaj pećenja sunca ~ S'unce prep'ieče.
prepeljati (se) [prep'ẽljati, prep'ẽljam] pf. I. trans. prevesti ◈ Prep'ẽljati ž'ejnoga pr'iek v'ode. ~ M'oreš me prep'ẽljati v Č'akovec? II. refl. provući se ~ N'ẽbrem se prep'ẽljati čr'ez 'ovo l'ukjo.
prepešačiti [prepeš'âčiti, prepeš'âčim] pf. propješačiti, preći pješice ~ D'enes smo prepeš'âčili m'ortik d'ẽset kilom'etri.
prepetati [prep'etati, prep'etam] pf. pretražiti osobu ~ Na c'arini su na prep'etali.
prepiranje [prep’iraje prep'iraja] n prepiranje, prepirka ~
prepirati (se) [prep'irati se, prep'iram se] impf. I. trans. pritvarati (vrata) ~ N'ẽj prep'irati vr'âta, š'irom 'otpri. II. refl. prepirati se ~ N'ẽjte se prep'irati, zd'obra si b'ojte!
prepis [pr'epis pr'episa] m prijepis ~
prepisati [prep'isati, prep'išem] pf. 1. prepisati ~ Prep'isav je 'ispita. 2. propisati ~ D'oktor je prep'isav l'ieka.
preplatiti [preplat’iti, preplat’im, prid. rad. prepl’ativ, preplat’ila, preplat’ilo, imp. prepl’ati] pf. preplatiti ~ Prepl’ativ si tọ z’ẽmljo, ne vr’iedi t’uliko.
prepogajati se [prẽpog'âjati se, prepog'âjam se] impf. drugi put se goniti ~ Kr'ava se prepog'âja dok se dr'ugi p'ọt g'oni z'âto jer je prv'ič nie ost'âla br'eja. 2. fig. pej. intenzivno obilaziti (nekoga) ~ Prepog'âja se po s'ẽli.
prepoiskanje [prepo'iskaje prepo'iskaja] n ekspr. pretraživanje ~ Na prepo'iskajo je. (traženje stvari po kući)
preporučati (se) [prepor'učati, prepor'učam] impf. I. trans. preporučivati II. refl. preporučivati se ~
prepoteči se [prepot'eči se, prepot'egnem se] pf. provući se, izmaknuti se (npr. od posla) ~ J'ẽso t'akši ka se zn'ọjo prepot'eči.
prepovati [prep’ọvati] pf. uzgojiti ~ S'ako l'eto si prep'ọvam k'ọli dv'ajsti p'iceki.
prepoznati (se) [prep'oznati, prep'oznam] pf. I. trans. prepoznati ~ J'ani su se tak post'arali ka sam j'e k'oma prep'oznav. II. refl. prevariti se u prepoznavanju osobe ~ J'â sam nie b'iv t'am. N'ie me m'ogla v'ideti, m'ọrala se prep'oznati.
preprati [prepr'ati, prep'ẽrem, imp. prep'ẽpri, prid. rad. prepr'âv, prepr'âla, prepr'alo, prid. trp. prepr'âni] pr. ekspr. oprati, ne temeljito (za razliku: zoprati) ~ N'ieje f'est zm'ọzano, sam prep'ẽrem pak d'enem s'ušit.
prepravljanje [prepr'âvljaje prepr'âvljaja] n 1. pripremanje 2. preinaka
prepravljati (se) [prepr'âvljati, prepr'âvljam] impf. I. trans. 1. pripremati ~ Prepr’âvlja se. (u pripremi je, sprema se) 2. preinačavati ~ Te hl'ače nie tre prepr'âvljati. II. refl. pripremati se
prepravljeni [prepr'âvljeni prepr'âvljenoga] adj. 1. pripremljen ~ Str'ošek je prepr'âvljeni. 2. preinačen ~
prepreti [prepr'ieti] pf. pritvoriti = preprti
preprti [prep'rti, pr'iprem, prid. rad. prep'rv, prep'rla, prep'rlo, imp. pr'ipri] pf. pritvoriti ~ Pr'ipri vr'âta!
prepuhati [prep'uhati, prep'ušem, imp. prep'uši, prid. rad. prep'uhav, prep'uhala, prep'uhalo] pf. prepuhati, propuhati ~
prepustiti [prepust’iti, prepust'im] pf. 1. propustiti ~ Za n’ika tọ n'ẽj prep’ustiv. 2. oploditi, dati oploditi ~ Pras'ico smu prepust'ili.
prepuščati [prep’uščati] 1. propuštati ~ C'ipeli mi prep'uščajo v'odo. 2. prokišnjavati ~ Kr'ov prep'ušča.
prereči se [prẽrẽči se, prẽr'ẽčem se] pf. izbrbljati se, prevariti se u prognozi ~ Ka se n'aš prer'ẽkev.
presedeti [presed'eti presed'im] impf. presjediti ~ Č'uda vur sam presed'iela pre š'ivači maš'ini. ♦ spresedeti [spresed'eti, spresed'im, prid. rad. spres'edev, spresed'iela, spresed'elo] pf. mnogo sjediti na nekom mjestu ili kod nekoga ~ Kaj je tie č'asa pre kružj'ọko spres'edev!
presesti [pres'ẽsti, pres'ednem, imp. pres'edni, prid. rad. pres'ev, pres'ela, pres'ẽlo] pf. 1. presjesti, npr. na putovanju vlakom ~ Na Pr'agerskim smo m'ọrali pres'ẽsti za Ljublj'ano. 2. prisjesti ~ Pres'ẽlo mi je dok sam tọ v'idev.
preskočiti [preskoč'iti, presk'očim, imp. presk'oči] pf. preskočiti ~ Presk'oči gr'abo či v'upaš.
preskrbeti [presk'rbeti, preskrb'im] pf. priskrbjeti; zadobiti, spraviti ~
preskutlivi [preskutlj'ivi preskutlj'ivoga] adj. promukao ~ Zb'udiv sam se preskutlj'ivi.
presni [pr'iesni pr'iesnoga] adj. nedozrio, prijesan ♦ pr'iesni gr'ah
prespodobiti [prespọd'ọbiti, prespod'ọbim] pf. prepoznati lik, pirspodobiti, usporediti ~
prestajeni [prest'âjeni prest'âjenoga] adj. odstajali ~ N'ieče j'esti prest'âjenoga kalamp'iera.
prestati [pr'estati, pr'estanem] pf. prestati ~ = postati
presti [pr'ẽsti, pr'edem, imp. pr'edi, prid. rad. pr'ẽv, pr'ela, pr'ẽlo, sup. pr'est] impf. presti ~ N'iega b'ilo h'iže de se nie pr'ẽlo.
prestirati (si) [prest'irati, prest'iram] impf. prostirati ~
prestrašeni [prestr'âšeni, prestr'âšenoga] adj. prestrašen ~
prestrašiti (se) [prestr'ašiti, prestr'âšim, prid. rad. prestr'ašiv, prestr'âšila, prestr'ašilo, imp. prestr'aši] pf. I. trans. prestrašiti = splašiti II. refl. prestrašiti se~ = splašiti se
prestrti (si) [prest'rti, pr'ẽstrem, imp. pr'ẽstri, prid. rad. prest'rv, prest'rla, prest'rlo] pf. I. trans. prostrijeti (stolnjak, pojavu) ♦ prest'rti st'ola pripremiti stol za jesti ~ Tr'e st'ola prest'rti. II. refl. ◈ Kak si je prest’rv, tak bo i spâv.
prestvoriti [prestv'oriti, prestv'orim] pf. pretvoriti, promijeniti oblik, preobraziti ~ Vr'âk te pr'ẽstvoriv! ~ Pr'ẽstvori m'ater! ~ Pr'iek pr'ẽstvori! ~ Tẽ pr'ẽstvori n'egdi.
presuda [pr'esuda pr'esude] f presuda ~
presuheti [pres'uheti, presuš'im, prid. rad. pres'uhev, pres'uhela] pf. smršaviti ~ 'Ana je f'est pres'uhela kak sam jọ z'âdji p'ọt v'idla.
presušati (se) [pres'ušati, pres'ušam] impf. I. trans. presušivati, ponovno sušiti ~ Tr'eba bo v'ẽčpọt pres'ušati. II. refl.
presušiti (se) [presuš’iti, presuš'im, imp. pres'uši, prid. rad. pres'ušiv, presuš'ila, presuš'ilo] pf. 1. ostati bez vode, presušiti, prosušiti, provjetriti ~ Zd'ẽnec je pres'ušiv. ~ Vẽ da je tak l'iepo vr'ieme m'ọram postel'ijav presuš'iti. II. refl. provjetriti se ~ V'etrek sp'uhne pak se fl'ẽtno presuš'i.
presvetiti (se) [presv'ietiti, presv'ietim] pf. I. trans. zasjati ~ S'unce je presv'ietilo. II. refl. postati jasno ~ V'uni se presv'ietilo. (razv'edrilo) 2. fig. shvatiti~ Vẽ mu se n'ekaj presv'ietilo.
preša [pr'ẽša pr'ẽše] f tijesak ~ Pr'ẽša je prepr'âvljena za br'âtvo.
prešati (se) [pr'ešati, pr'ešam] impf. I. trans. tiještiti II. refl. tiještiti se ~
preširiti (se) [preš'iriti, preš'irim] pf. I. trans. proširiti ~ II. refl. proširiti se ~
prešvicati [prešv'icati] pf. preznojiti se
pretapljati se [pret'âpljati, pret'âpljam, imp. pret'âpljaj, prid. rad. pret'âpljav, sup. pret'âpljat] impf. ponovno zagrijavati (o jelu) ~ Vẽ st'âlno pov'iedajo da se hr'âna n'ẽsme pret'âpljati, n'ek da tr'eba fr'iško poj'esti.
preteči [pret’ẽči, pret’ẽčem, prid. rad. pret'ẽkev, imp. pret’ekaj, sup. pret’ekat] pf. preteći, preduhitriti ~ Ft’iči su me pret’ẽkli pak su mi v’išje pobr’ali.
preteči se [pr'eteči se, pret'egnem se] pf. ispružiti se ~
pretegnoti (se) [pret'egnoti se, pret'egnem se] pf. I. trans. ispružiti ~ Pret'egni r'ọko. II. refl. ispružiti se ~
pretekanje [pret'ekaje pret'ekaja] n pretjecanje ~
pretepeni [prẽt’ẽpeni pret'ẽpenoga] adj. način pripreme jela s mlijekom ~ Prẽt'ẽpeni m'ore b'iti b'âžulj, t'ikva, v'ugorki, ml'âdi kalamp'ier.
pretepsti [pret'ẽpsti, pret'ẽpem] pf. presipati ~ Pret'ẽpi z'rje v c'ieli cul'ọjek.
pretezati se [pret’ezati se, pret'ežem se] impf. rastezati se (o tijelu) ~ ‘Išče se pret’eže na p’ostelji.
pretožiti se [pret'ọžiti se, pret'ọžim se] pf. potužiti se, pojadati se ~ D'ọjdem k t'ẽj ka ti se m'alo pret'ọžim.
pretrči (se) [pret'rči, pret'rgnem] pf. I. trans. presaviti ~ Pret'rgni l'ista! II. refl. fig. potruditi se, pomučiti su u radu ~ Tâ se na pret'rgla od d'ela!
pretvarjati (se) [pretv'ârjati, pretv'ârjam] impf. pretvarati se
prevara [pr’evara pr'evare] f prijevara ~ N'iesmo rač'unali da je tọ pr'evara.
prevariti (se) [prev'ariti, prev'arim] pf. prevariti = fkaniti
prevažati (se) [prev'âžati, prev'âžam] impf. I. trans. prevoziti ~ II. refl. prevoziti se ~
preveč [prẽvẽč] adv. previše ◈ K'aj je pr'ẽvẽč n'iti z kr'uhom ne valja.
preveriti [prev'eriti, prev'erim] pf. provjeriti ~
prevetriti (se) [prev'ietriti] pf. provjetriti (se), prozračiti (se)
previnoti [prev'inoti, prev'inem] pf. presaviti, preklopiti ~ T'oga formul'âra n'ẽsmeš prev'inoti. ♦ prev'inoti k s'ẽbi prigrliti
prevlačiti (se) [prevl'âčiti, prevl'âčim] impf. I. trans. provlačiti II. refl. provlačiti se ♦ vr'ieme se prevl'âči nestabilno vrijeme, moguća kiša) ~ Vr'ieme se prevl'âči. H'ote 'idemo fl'ẽtno spr'âvljat s'ieno.
prevnuk [pr'evnuk pr'evnuka] m praunuk ~
prevod [pr'evod pr'evoda] m štok. prijevod ~
prevoz [pr'evoz pr'evoza] m prijevoz, novije za foringa
prevrči se [prev'rči se, prev'rgnem se, imp. prev'rgni se, prid. rad. prev'rgev se] pf. preobraziti se, promijeniti se u nešto drugo ~ V'ino se prev'rglo vu v'odo.
prevreti (se) [prevr'eti, prevr'iem, imp. prevr'ie, prid. rad. prev'rev, prevr'iela, prevr'elo] pf. I. trans. provrjeti ~ M'ošt je prevr'ev. II. refl. V'oda se prevr'iela.
prevrgnoti se [prev'rgnoti se, prev'rgnem se] pf. dobiti druge osobine različitije od prijašnjih ~
prevučati se [prev'učati se, prev'učam se] impf. navikavati se ~ Prev'učam se n'ọvomo d'elo.
prevučavati[prevuč'âvati, prevuč'âvam] pf. kajkavizirano: proučavati = študerati
prevudriti [prev'udriti, prev'udrim] pf. preobratiti, prevrgnuti se
prevuriti [prev'uriti, prev'urim] pf. preživjeti, prebroditi velike teškoće ~
prevzeti [prevz'eti, prevz'emem] pf. preuzeti
prezmušt [pr'ezmušt pr'ezmušta] m tlačenica ~
prežec [pr'ežec pr'ežeca] m vrsta lana pogodnog za tkanje ~ Pr'ežec je nie p'ustiv s'eme kaj se rẽst'ẽplo.
prežigati [prež’igati, 3. l. j. prež'iže] impf. ~ S'unce prež’iže.
prežirati (se) [prež'irati, prež'iram] impf. I. trans. proždirati II. refl. srditi se i štetiti zdravlju ~
prežmekjeni [prežm'ekjeni prežm'ekjenoga] adj. zgnječen, fig. stegnut u pasu
prežmekjeno [prežm'ekjeno] adv. smežurano ~
prežmeknoti (se) [prežm'eknoti, prežm'eknem] pf. zgnječiti ~
prežrti (se) [prež'rti se, prež'ẽrem se, imp. prež'ẽri se, prid. rad. prež'rv se, prež'rla se, prež'rlo se] pf. pej. I. trans. prejesti, prežderati se ~ M'iš je prež'rv cul'ọjka. II. refl. prežderati se ~
prfkač [p'rfkač p'rfkača] m vrsta domaćeg rahog keksa ~
prfkiti se [p’rfkiti se, 3. l. j. p'rfki se] impf. omekšavati se ~ Z'imske j'abuke su se p'rfkile v paln'ici. ~ Jab'uke 'ili hr'uške su se nam'ietale p'rfkit v pšen'ico, s'ieno 'ili sl'amo. = mefkiti se ♦ sprfkiti se [sp'rfkiti] pf. umekšati se, smekšati se ~ Či je m'eso st'âlo b'âr dv'â-tr'i m'esece v slan'inami 'unda se f'ino sp'rfkilo.
prhek [p'rhek p'rfkoga] adj. rahi ~
prhkati se [p'rhkati se, 3. l. j. p'rhka se] impf. smekšavati se (voće u sijenu, slami ili pšenici) ~ T'rde z'imske hr'uške smo d'eli p'rhkat v pšen'icu.
prhnoti [p’rhnoti, p'rhnem, prid. rad. p'rhev, p'rhla, p'rhlo, imp. p'rhni] impf. truliti, trunuti ~ Dr'ievo p'rhne na d'ežđo. ♦ sprhnoti [sp'rhnoti] pf. istrunuti ♦ sprhjeni [sprhjeni sp'rejenoga] adj. truo ~ Rožen'ica je sp'rhjena.
prholadina [prhol'adina prhol'adine] f suho, staro, natrulo drvo ~ Z prhol'adine ga nie h'ica.
pri [pr’i] pron. kod ~ D'ọjdi k m'ẽni. Pr'i m'ẽni se b'omo spom'inali.
približavati (se) [približ’âvati, približ'âvlem] impf. I. trans. približavati II. refl. približavati se ~
prifčeni [pr’ifčeni pr'ifčenoga] adj. priviknut ~ Či si nie pr’ifčeni n’ẽbreš c’ieli d’ien d’elati na z’ẽmlji.
prignoti se [pr'ignoti se, pr'ignem se, prid. rad. pr'ignov se, imp. pr'igni se] pf. sagnuti se ~ Za s'aki r'eh se m'ọraš pr'ignoti.
prignoti se [pr'ignoti se, pr'ignem se] pf. sagnuti se ~ T'eško mu se pr'ignoti.
prignjeni [pr'igjeni, pr'igjenoga] adj. sagnut ~
prijatel [prij'atel prij'atela] m prijatelj ~
prijeti (se) [prij'eti, pr'imem, imp. pr'imi, prid. rad. pr'ijav, prij'ela, prij'elo, prid. trp. prij'eti] pf. I. trans. primiti ~ Pr'imi z dv'ema rok'âmi. ~ Gl'âd me pr’ijav. ♦ m'alo prij'eti pridržati ♦ prij’eti ribo uloviti ribu; II. refl. 1. primiti se ~ Ves parad'ajs se pr'ijav kaj sam posad'ila. ~ 'Ono kaj se k'uha se m'ore prij'eti za l'onec. ~ Či se p'ekmez pr'ime l'efko i zagor’i. 2. prionuti ~ Pr'imi se p’osla. ♦ sk'up pr'ijeti obuhvatiti
prilagođavati (se) [prilagođ’âvati, prilagođ'âvlem] impf. prilagođavati
priličen [pr'iličen pr'iličnoga] adj. prikladan, primjeran ~ 'Ọv l'onček mi je pr'iličen. (prikladan, baš kakvog trebam)
prilično [pr'ilično] adv. prilično, podosta ~ Pr'ilično l'iet je m'inolo od t'oga č'asa.
prilika [pr'ilika pr'ilike] f 1. prilika ~ Z'emi si vẽ dok je pr'ilika. ~ V jani pr’iliki. (jednom prilikom) ~ Vẽ ti je pr'ilika ka pok'âžeš kaj zn'ọš. 2. uvjet, okolina ~ Pr'ilike su se spremen'ile. ~ Živ'i v d'obrim pr'ilikama. 3. primjer ♦ na pr'iliko na primjer ♦ na sl'iko i pr'iliko.
priloč [pr'iloč pr'iloča] m držalo na posudi (jedno ili u paru) ~ Na l'ončeko se 'obično p'rvo p'otrav pr'iloč. ~ K'upica z pr'iločom je kr'iglin.
Prilok [pr’ilok pr'iloka] m Prelog ~ R'ietko što je 'išev z Podt'urna v Č'akovec, a k'amoli t'ijam v Pr'ilok.
priložiti si [pril'ožiti si, pril'ožim si] pf. prilagoditi si stvari radi lakšeg obavljanja zadatka ~
primena [pr'imena pr'imene] f štok. primjena ~
princ [pr'inc, pr'inca] m princ ♦ princovo [pr'incovo, pr'incovoga] adj. prinčev
pripečenje [pripeč'ieje pripeč'ieja] n događaj ~
pripetiti se [pripet'iti se, 3. l. j. pripet'i se] pf. dogoditi se (s prizvukom slučajnosti) ~ v. dogoditi se
priprti [prip'rti, pr'iprem, imp. pr'ipri, prid. rad. pr'iprav, prip'rla, prip'rlo] pf. pritvoriti ~ Pr'ipri vr'âta, t'uliko ka zr'âk pẽ.
priseči [pris'eči, pris'egnem] pf. prisegnuti ~ M'ọrali smo pris'eči da n'amo pobegli od g'azde pri št'eromo smo d'elali. (za vr'ieme r'uskoga zarobljen'ištva v 'Ukrajini)
prisloj, prisoj [pr'isloj pr'isloja, pr'isoj pr'isoja] m južna strana, na suncu, od sunčane strane, dio zemljišta izložen suncu ~
pristoplenje [pristopl'ieje pristopl'ieja] n četvrto pozivanje zvonom prije nedeljne glavne mise, pozvonjenje
pritisnoti [prit'isnoti, prit'isnem] pf. 1. pritisnuti 2. fig. eufem. potaknuti na nuždu ~ Prit'isnolo ga je. (mora hitno na zahod)
priznati [pr'iznati, pr'iznam, imp. pr'iznaj, prid. rad. pr'iznav, pr'iznala] pf. priznati ~ Pr'iznaj da si pogr'ešiv!
prjoda [prj’oda] f menstruacija ~ Ž'ẽna s'aki m'esec ima prj'ọdo.
prle [p'rle] adv. prije ~ P'oveč mi p'rle kak p'ẽš.
prnatiti [prn'atiti, prn'atim] impf. jurcati, istjerivati nekoga npeoželjnog ~ Pes je prn'ativ k'okoši po dv'oro. = juriti, sprnatiti
probati [pr'ọbati, pr'ọbam] impf. 1. kušati ~ Pr'ọbaj j'uho či je d’ost sl'ọna. 2. iskusiti ~ N'ieje pr'ọbav, pak nẽ zna. ~ Pr'ọbaj, p'ak b'ọš v'idev. ~ Č'uda s'ẽga je pr'ọbav v živ'oto. (mnogo je iskusio) 3. pokušavati ~ Pr'ọba napr'aviti, 'ali mu n'iede. ~ Prọbaj! pokušaj! ~ Pr'ọbali b'omo! (pokušat ćemo, pokušajmo!) ~ Ž'ẽljen je pr'ọbati. (željan iskustva) 4. usuditi se ~ S'am pr'ọbaj či v'upaš. (da se nisi usudio) ♦ b'iti na pr'ọbi biti na pokusnom roku
problem [probl’iem probl'iema] m problem ~ J'anoga probl'iema ne r'iešiš več ti dr'ugi d'ọjde. = nevolja
prodavati (se) [prod'âvati, prod'âvlem] impf. I. trans. prodavati, trgovati ~ II. refl. prodavati se ~ Prod'âvle se gr'unt.
prodečtvo [pr'odečtvo pr'odečtva] n propovijed ~
prodekator [prodek'ator prodek'atora] m pripovjedač ~
prodekuvati [prod'ekuvati, prod'ekujem] impf. pripovjedati ~
prodeštvo [pr'odeštvo pr'odeštva] n propovijed ~
profesionalec [profesion'alec profesion'alca] m profesionalac ~ Vẽ ti b'ọm jâ pok'âzav kaj je profesion'alec.
profesor [prof'ẽsor prof'ẽsora] m profesor ~
program [progr’am progr'ama] m program ~ Progr’am je več nap’isani.
proha [pr'ọha pr'ọhe] f krušne pogačice ~ Dok se p'ẽkev kr'uh, st'avilo se m'alo t'iesta, g'ori su se d'ele slan'ine i tọ se sp'ẽklo v kr'ušni p'ẽči.
proj [pr'ọj pr'ọja] m šljunak, sprud ~ Z M'ure smo pr'ọja dop'ẽljali za beton'ažo.
projnati [pr'ọjnati pr'ọjnatoga] adj. šljunčani ~
prokleti [pr’okleti pr'okletoga] adj. proklet ~ Pr’iek pr’okleti...
promena [pr’omena pr’omene] f promjena ~ Pr’omena vr’emena. ~ N’ikak se n’ẽbrem odl’učiti, tọ mi je v’elika pr’omena.
propast [pr'opast pr'opasti] f propast ~
prosec [pr'osec pr'osca] m prosac ~
prosišče [pros'išče pros'išča] n njiva na kojoj je raslo proso ~
prositi [pros'iti, pr'osim, prid. rad. pr'osiv, pros'ila, pros'ilo, imp. pr'osi, sup. pr'osit] impf. 1. prositi ~ D'ọjedš na tọ ka m'ọraš pros'iti k'ọrico kr'uha. 2. moliti ~ Pros'ila me ka d'ẽm. ♦ naprositi [napros'iti, napr'osim] pf. dobiti s molbama ~
prosnice [prosn’ice prosn'ice] pl. t. vrsta drvenog stropa, grede i daske
proso [pr’oso pr’osa] n proso ~
prosti [pr'ọsti pr'ọstoga] adj. prost, jednostavan ~
prosto [pr’ọsto] adv. jednostavno, prosto ~ Pr’ọsto obl’ečeni.
prostor [pr’ostor pr’ostora] m prostor ~
prošče [pr'ọšče pr'ọšča] n ograda od šiblja, protja
proščenje [prošč'ieje prošč'ieja] n proštenje ~
prošecija [proš'ẽcija proš'ẽcije] f procesija, povorka ~
prošli [pr'ošli pr'ošloga] adj. prošli ~ Pr'ošli m'esec. = pred tem
prot [pr'ọt pr'ọta] m prut ~
protesterati [protest'ierati, protest'ieram] impf. protestirati, prosvjedovati ~ Si su st'iha, n'išče nẽj rad protest'ierav.
proti [pr'ọti] adv. usput, odmah ~
proti [pr’oti] adv. 1. prema, protiv, u smjer ~ P'ẽljav se pr'oti m'ẽni. v. prama 2. nasuprot ~ Pr'oti m'ẽni. = naprti, na suprot ♦ pr’oti govor’iti proturječiti ~ Nẽj mi pr’oti govor’iti.
protiv [pr'otiv] adv. protiv ~ Što je pr'otiv nẽj zd'igne r'ọko.
protje [pr'ọtje pr'ọtja] n pruće ~
protuletje [pr(o)t'uljetje, pr(o)t'uletje] n proljeće ~
prper [p'rper p'rpra] m papar, biber ~ P'rpẽr me zahlik'âvle.
prprica [p'rprica p'rprice] f ležište kamo ide lesna peta v. žabica
prsa [p'rsa] f 1. prsa ~ V prs'ej me bol'i. 2. dojke ~ D'iete je 'išče na prs'ej. ~ Na p'rsima je m'ela r'aka.
prsovina [p'rsovina p'rsovine] f dio konjske opreme, dio hama ~
prst [p’rst p'rsta] m 1. prst ♦ k'âzati z p'rstom na k'oga. ♦ gl'edati čr'ez p'rste. ♦ k'âzati fkr'iš p'rste. ♦ p'rsti mu 'ido sẽ pos'ud. ♦ m'eknoti p'rste. ♦ p'rste k s'ẽbi. ♦ obr'ačati z p'rstima ♦ d'ugi p'rsti koji krade ♦ p'etati z p'rstima opipavati, pretraživati ♦ nabroj'iti na p'rste. 2. mjera ♦ m'eriti na p'rste ~ Št'iri p'rsti šp'ẽha su b'ili na p'ajceko. ~ T'ri p'rsti v'ina su vu fl'aši. ♦ poč'iti po p'rstima (n'ẽsmẽš tọ p'etati)
pruka [pr’uka pr’uke] f pristanište za skelu, drveni prilaz koji se diže ili spušta ovisno o vodostaju ~
prunta [pr’unta] f oteklina, potkožno kvrgasto zadeljanje, čvoruga ~
pruntasti [pr'untasti pr'untastoga] adj. ~ N'ọs mu je pr'untasti od pij'ače. usp. frugljavi
pruslek [pr'uslek pr'usleka] m prsluk ~
prvič [prvič] num. prvi put ~ Za prv'ič je d'obro. Drug'ọč bo b'ole.
psiha [ps’iha ps'ihe] f 1. ormarić s ogledalom 2. ljudska psiha
pšenica [pšen’ica pšen'ice] f pšenica ~
pšenični [pšen’ični pšen'ičnoga] adj. pšenični ~ Pšen’ična m’ẽlja. ~ Pšen’ični kr’uh.
puca [p’uca p'uce, pl. G puc, dem. p'ucika, p'ucka] f djevojka, cura ~ Tak je dor'âsev ka v'eč 'ima p'uco. ~ P'ucka se narod'ila. ♦ puckerda [puck’ierda] f hip. i dem. dob prije nego će postati cura ~ Puck'ierda bi m'ogla m'eti k'akši trin'ọjst l'iet. ♦ st’âra p’uca neudata djevojka, usidjelica ♦ c'iela p'uca odrasla djevojka ~ M'arica je v'eč c'iela p'uca. ♦ f'est p'uca djevojka dobrog držanja ~ K'akša je tọ f'est p'uca zr'âsla, 'imaš ju kaj v'ideti.
pucati [p'ucati, p'ucam] impf. glancati, laštiti ♦ spucati [sp'ucati] pf. izglancati, ulaštiti ~
puhalec [puh'âlec puh'âlca] m šalj. moć puhanja, plućni kapacitet ~ Za 'onoga št'eri je m'ogev zd'alka p'uhnoti sv'iečo vel'i se da 'ima j'âkoga puh'âlca.
puhati [p'uhati, p'ušem] impf. puhati ~ P'uše mi po nog’âj (po h'rpto, po gl'âvi). ~ V'uni p'uše v'eter kak n'ọri.
puklja [p'uklja p'uklje] f grba ~ (njem. Buckel grba)
pukljavec [p'ukljavec p'ukljavca] m grbavac
pukljavi [p'ukljavi p'ukljavoga] adj. grbavi
puljati [p'uljati, p'uljam] impf. 1. s vijačom izbacivati vodu 2. fig. ispumpavati vodu ~ P'uljamo v'odo z paln'ice.
puljka [p’uljka p'uljke] f mala zaobljena drvena lopatica za brašno, zrnje, drvena zagrabljača
puljt [p’uljt p'uljta] m stol; pult ~ V štac'uno je trg'ọvka n'osila na p'uljt stv'âri št'ere smo kup'uvali.
pump(e)arice [p'umparice p'umparice] pl. t. vrsta ženskih gaća (njem. Pumphose).
pumpa [p'umpa p'umpe] f 1. crpka ~ P'umpe su zamen'ile zd'ẽnce. 2. oruđe kojim se ubacuje zrak u što, pumpa ~ K'upiv sam p'umpo za bec'iklin.
pumpati [p'umpati, p'umpam] impf. 1. crpiti (obično vodu) 2. upuhivati zrak ♦ vum p'umpati ispumpavati
pun [p'un p'unoga] adj. pun ~ Cul'ọjek je tak pun ka ga n'ẽbrem zav'ezati. ♦ p'un sẽbe umišljen ♦ b'iti p'uneša žena koja je već vidljivo trudna ~ V'idlo se da je p'uneša, n'ieje m'ogla sr'iti da je nos'eča.
puno [p'uno] adv. mnogo ~ P'uno lj'udi ga b'ilo na pr'iredbi.
punoča [pun'ọča pun'ọče] f punina ~
punodoben [punod'oben punod'obnoga] adj. punoljetan ~
puntati (se) [p'untati, p'untati, imp. p'untaj, prid. rad. p'untav, p'untala, p'untalo, sup. p'untat] impf. I. trans. buniti, uznemiravati ~ II. refl. 1. buniti se 2. uznemiravati se ~
pusa [p'usa p'use] f poljubac ~
pustiti (se) [pust’iti, pust'im, imp. p'usti, prid. rad. p'ustiv, pust'ila, pust'ilo, prid. trp. p'uščeni] pf. I. trans. 1. pustiti ~ 2. ostaviti ~ P'usti me na m'iro. 3. opustiti, olabaviti ~ P'usti n'ogo ka te ob'ujem. 4. predati odgovornost ~ D’ok d’idem z d’ọma sẽ nâ jo (na ž'ẽno) pust’im. ♦ pust’iti na strân ostaviti po strani. II. refl. pustiti se ~ P'usti se! Jâ te pr'imem.
pušač [puš'âč puš'âča] m pušač ~
puščati (se) [p'uščati, p'uščam, imp. p'uščaj, prid. rad. p'uščav, p'uščala, p'uščalo, sup. p'uščat] impf. 1. puštati ~ 2. puštati se ♦ p'uščati dl'ako linjati se ~ P'es p'ušča dl'ako.
puškica [p'uškica p'uškice] f 1. dem. od puška 2. mala dizna koja služi za štrcanje ulja za podmazivanje ~
pušlek [p'ušlek p'ušleka] m stručak cvijeća ~
pušpan [p'ušpan p'ušpana] m šimšir, zimzelen, vrsta ukrasnoga grma ~
puta [p’uta p’ute] f drvena posuda za nošenje grožđa u vinogradu ~
putar [p’utar p’utara] m nosač grožđa na berbi od berača do kace ~
puter [p’uter p’utra] m maslac ~ P'utra smo t'eško napr'avili, a fl'ẽtno poj'eli.
putra [p'utra p'utre] f vrsta zemljane posude u kojoj se nosila voda na polje ~
puž [p'uš p'uža] m puž ◈ 'Ide kak p'uš.
pužovina [p'užovina p'užovine] f spiralna željezna osovina koja pokreće masu prema naprijed ~ P'užovina je v maš'ini za m'ieso ml'eti. ~ P'užovina je b'ila v maš'ini za c'igel d'elati. T'irala je bl'ato a v'um su 'išli c'igli.