Zaradi zelo nestabilnega vremena, kar nekaj časa nismo imeli pohoda. Za nas pa je pomembno, da je vreme lepo ker je zato tudi razgled lepši.

Tokrat smo imeli res srečo. Zjutraj je kazalo še na nekaj megle in oblačnosti, vendar smo vsi trdno verjeli, da bo lepo. In je tudi bilo. 

Zjutraj smo se odpeljali proti Italiji in se iz vasi Livek povzpeli proti izhodišču za vzpon na Matajur.

Pot je bila lepa, razgled po okoliških gorah in hribih pa prav veličasten. V dolini proti vzhodu je bila debela odeja megle, mi pa smo lahko opazovali okoliške gore. Krn je bil prav blizu, v daljavi na zahodu pa so se videli italijanski Dolomiti. Občudovali smo prelepe barve jesenskega listja v katerega so se odela drevesa. Matevž je, kot vedno, vedel za vsako špičko in tudi kako se imenuje. Pomalicali  smo v koči malo pod vrhom.

Med potjo navzdol proti izhodišču, kjer nas je že čakal avtobus, smo si povedali vse novice, izmenjali kuharske recepte in podobne stvari. Tudi to je pomembno del vsakega pohoda. Gre za druženje in dobro voljo. 

Spotoma smo si ogledali še kostnico, kjer so pokopani italijanski vojaki iz prve svetovne vojne in se v Kobaridi ustavili še na kavi. 

Kot vedno, zopet je bilo lepo. 

tekst: Vera Logar

foto: Janko Logar