Še enkrat več smo "zadeli" pravo vreme (sedaj pa že verjamem, da ima naš Janez "tam zgoraj" zelo dobre veze ) za naš tokratni planinski pohod.

Vseh 22 se nas je 4. 7. 2014 v Rovtah "naložilo" na "tamal" JUR-BUS-ov avtobus in se dali rade volje prepeljati na planino Jezerca. To je predel na južnem pobočje Krvavca. Ime planine Jezerca je nastalo zaradi jezer, ki so bila na območju Šavrovce. Zaradi govedi, ki naj bi se utopila, tako ljudske pripovedke, so v vodo vrgli živo srebro in tako so jezera presahnila. Na območju Jezerc je še vedno nekaj jezer, ki služijo napajanju živine.

S parkirišča na planini Jezerca smo krenili proti Kriški planini od tam pa smo jo mahnili proti vrhu Krvavca. No, tisti "bolj gibljivi" (beri: z nekoliko manj au, boli, trga, špika bolečinami) so jo mahnili po malo daljši in zahtevnejši poti, mi, "malo manj gibljivi" pa po lažji.

Prvi cilj je bila kapela Marije Snežne, od tu pa smo jo mahnili proti oddajniku in na vrh Krvavca. Na poti so se naše oči pasle na travniških cvetlicah in okoliških vrhovih.

Ob povratku v dolino, smo se ponovno ustavili na Kriški planini, točneje na planšariji Viženčar, kjer smo bili lepo prijazno posterženi z zares okusno hrano.

Kot je že v navadi na naših planinskih pohodih, si poskušamo na poti ogledati čim več znamenitosti. Tako je bilo tudi tokrat. Zahvaljujoč našemu Ivanu, ki je navezal stike s svojim "kameratom iz vojske" in se dogovoril za obisk, smo si v Čebelarsko-kmečkem muzeju v Spodnjem Brniku ogledali veliko starih predmetov. Franci Strupi, lastnik muzeja, nam je povedal veliko zanimivega, njegova žena pa nam je postregla z okusnim prigrizkom in osvežilno pijačo.

Prijetno utrujeni smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in si rekli: vidimo se na naslednjem pohodu.

tekst, foto: Tone, Janez