V bistvu se je začelo s čisto slučajno, brepredmetno opazko ali pa gesto sosede, ki je enkrat pri kavi rekla: "Vidva (midva z ženo), ki tako rada potujeta. Zakaj nebi imela en kombi pa bi še spala noter. Takega, ki ga ima Drago (njen mož)". Zvečer sem pričel z guglanjem in bolj kot sem klikal, bilj kot sem mlel in razmišljal, bolj sem bil pri stvari. Naletel sem tudi na forum VW-CAMPERS, ta pa je bil kriv, da sem se do konca okužil....
No, pa nekaj o Kobri....
No, po tem dogodku je Drago (sosed) rekel, da mu kombi zaseda prostor in gre kmalu pod prešo. Če želim, ga lahko odpeljem.
To je bil kombi:
znamka: volkswagen
tip: transporter D
leto izdelave: 1991
moč motorja v KW: 42 (vpisan je 1715 ccm motor, noter je pa 1,6 D)
oblika: kamionet- furgon
barva: 7V in 0D (modra-bela)
Njegovo zgodbo sem takrat opisal tako:
Nekoč, tam pred dvajsetimi leti je na svet privekal en T3. Najprej je bil zaposlen v Ljubljani in okolici, kjer je okoli vozil hrano - bil je zaposlen v privat trgovini. Ko je tam odslužil, se je preselil v Ilirsko Bistrico. Tam je začel pa delat. Vozil je kislo zelje po sloveniji - tudi po tono in pol naenkrat. Ko je čas zelja minil je bil na vrsti pršut in drugi suhomesnati izdelki. Spet polno naložen. Nekje med zeljem in pršutom je menjal "srce", katerega pa niso nikoli zapisali v dokumente. No, ko ga je izdalo drugo "srce" in je 7.1.2002 nehal dihati in delati, so ga dali vsaj na suho, med bale sena. Tako je čakal med ovčkami, da nastopim jaz.
Beseda je dala besedo in dogovor je bil sklenjen. Napoti je bil balam sena za vse številčnejšo družino ovčk in namenjen je bil v stiskalnico. A ne, to pa ne..... pa sem šel na oglede.....
Tukaj sem ga našel......
v takšnem stanju....
Ko je moral dati končno prostor balam sena in se je iz teme pomaknil na svetlo, je prvi dež pokazal malo lepšo podobo...
Seveda pa vse ni bilo tako lepo. Srce je resnično v slabem stanju in potrebuje novega...
Odšel sem pogledat rak-rano T3-jev....:
Sicer ne preveč dobre volje sem vzel najbližjo krpo, podrgnil in dobra volja se je vrnila....
Tudi sicer je cel avto v takšnem stanju. Površinsko je malenkost rjast, hujših ran pa nima. Mislim, da ne bo potrebno veliko švasanja - če sploh. Tudi podvozje je brez kakšnih grdih krast. Za motor sem tako ali tako vedel, da rabim novega. Tudi zadnja havba je v komiju, le en noslček je zlomljen in ga potrebno pošvasat. Še najbolj sem bil vesel novice, da so bili zadnji fedri menjani in so vgrajeni močnejši.
Potem sem pa takole na 1. Aprila na forumu obelodanil svojo odločitev....
Že nekje Oktobra lani sem se pri odgovoru na vprašanje iz naslova teme "Ali se lotiti projekta ali ne" pričel nagibati bolj na stran - se NE lotiti. In bolj ko je mineval čas, bolj sem se zavedal, da s tega projekta ne bo nič. Vsaj pri meni ne. Kar težko sem si to priznal na glas, ker je ideja "narediti svoj kamper" res mikavna. Ne mine dan, da se nebi prijavil na tale forum in prečekiral nove objave. V sanjah še vedno živim s tem projektom.
Realnost pa je žal drugačna. Preveč je dejstev, ki govorijo, da se tega ne bom lotil. In tako sem tudi odločen. Še vedno bom spremljal forum, če se bo le dalo vsak dan. Tudi bolj se bom potrudil napisati kakšen post, da dam vsaj vedeti da sem tu in da sem živ.
Sem pa s sedanjim lastnikom dogovrjen tako. Če kdo od vas, forumašev, želi ta kombi ali za predelavo ali za dele ga lahko pride iskat. Cena je en hvala za lastnika. Moja cena kot posrednika pa je vedenje, da kombi ni šel pod prešo in da se bodisi vozi okoli, ali pa je bil vsaj koristen darovalec organov. Nekaj slikic in opis je v prejšnjih postih, imam pa še nekaj slikic na računlaniku, če bi kdo kaj rabil. Tudi stanje vozila je opisano zgoraj.
No, usoda je hotela tako, da je Kobra odšla po svetu. Bojan jo je odpeljal, potem pa je bolj po slučaju odšla na Dolenjski konec. Novi lastnik jo je oživil, precej predelal, dodal nov motor in drugo streho, vgradil okna in.... kakorkoli, iz Kobre je nastal vrhunski kamper, ki sedaj vozi nekje na Dolenjskem, velja pa za enega boljših pri nas, kar se tiče karoserije. Izgleda pa takole....
Večkrat sem po tem, ko je Kobra že odšla sem ob večerih razmišljal.... ali sem naredil prav, ali bi morda pa le zbral pogum in se lotil, tako počasi... Moram reči, da mi tudi danes še ni vseeno. Morda bi pa... Ne vem, Kobra je le bila tista, ki je bila prva, čeprav nisem nikoli ničesar delal na njej. Bila pa je le prva in prve nikoli ne pozabimo....