Izdelava platna za dvižno streho

A veste tisti vic ko se dva norca odločita, da bosta zbežala iz zaprtega oddelka psihiatrične bolnišnice. Pa preplezata prvi zid, pa drugi, pa ograjo, pa mimo senzorjev in prideta končno na prostost v gozd. Pa eden reče – ustavi se. Zdaj greva nazaj. To je bila generalka, jutri pobegneva zares.

Ko sem nabavil dvižno streho za moj kombi je bila to sicer dobra osnova, le nekaj koščkov sestavljanke je manjkalo. Pravzaprav je manjkalo to, kar bi bilo tako ali tako bolj kot ne po veliko letih potrebno menjave. Gumijasta tesnila in platno. Tesnila sem po zelo ugodni ceni kupil. Ko sem se razgledoval malo okoli po internetu za platno sem ugotovil, da je cena takoj nad 300 €, pa še poštnina. Če pa govorimo o kakšnem malo boljšem materialu, modelu s tremi okni, komarniki in okni na odpiranje, pa je cena še precej višja. Ja no, rabim pa jo.

Pa se je porodila, bolj tako, spotoma, ideja, zakaj nebi jaz tega sešil sam. Saj me ne stane ne vem kaj, razen mojega časa. Tako ali tako jo še vedno lahko kadarkoli poklikam in kupim v kakšni od spletnih trgovin.

Hmmm.. vse vredu in prav, ampak kako se vsega skupaj lotiti. Najprej sem naletel na težavo. Treba je znati šivati. Doma imamo sicer zelo dobro ohranjen šivalni stroj legendarne znamke Bagat. Zadeva pelje odlično in ni vrag, da ne bo sešil skupaj par cunj. Pa sem lepo preštudiral navodila, si naredil »plonk listek« in na nekaj odpadkih povadil prve šive. Saj niti ni tako težko. No, tudi enostavno ne, ker je treba upoštevat par parametrov ampak… če je volja se da.

Za platno sem dolgo okleval, ga iskal, spraševal, pa se je ponudila priložnost, ko si je brat pri tabornikih nekako izboril starejši šotor, ki je bil na nekaterih delih strgan in so ga odpisali. Temno zelena barva…. nikakor to ne paše na moj avto, ki je v nekako v rdeče beli kombinaciji. Če bi bil kombi v nekih vojaških barvah, bi še šlo, tako pa mi ni najbolj dišalo. Pa sem se vseeno odločil in tole platno prinesel domov. Seveda sem ga najprej škropil v vodo, da vidim če je platno še dobro – v redu, še ima impregnacijo in kapljice se lepo odbijajo. Doma sem ga vrgel po tleh in večkrat premislil, kako naj zarežem, da bom iz njega izvlekel čim več. Treba se je bilo izogniti strganim delom in kolikor je mogoče delom, ki so bili pobledeli od smole – v bistvu rumene pike. Za komarnike sem porabil kar mrežico, ki se za par evrov kupi v raznih diskontih in je namenjena za hišna okna za komarje. Če tam ne gre komar skozi, tudi na platnu ne bo šel.

tako sem ga vrgel na tla…

Pa sem malo vse skupaj premislil in odrezal nekaj koščkov na delih, za katere sem bil siguren, da jih ne bom potreboval. Moral sem preveriti, ali je moj stroj sploh sposoben šivat tako gosto in močno platno Seveda sem prej kar nekaj časa presedel pred internetom, da sem se naučil nekaj osnovnih tehnik šivanja, zlaganja platna na robovih, da so ti le kar se da močni in vodotesni. Pa so pričeli nastajat prvi testni šivi, za katere sem namerno uporabil svetlejšo nit, da se vidi, kakšen je šiv….

prvi šivi, na stroju desno »plonk listek« za nastavitve stroja….

in testni šivi….

zadrga….

in pa seveda obvezen test vodotesnosti šiva….

Dobro. Tole gre. Sedaj sem bil pred dilemo glede dimenzij. Samo obliko platna je možno videti na tisoč in tisoč slikah na internetu, dimenzije je pa skoraj nemogoče dobiti. Edina slika z dimenzijami je po nekem čudnem naključju prišla pod mojo roko, z njo pa nikakor nisem mogel biti zadovoljen.

to je ta slika….

Ker s tem nisem bil zadovoljen, sem odšel do svoje strehe, po tleh položil letvice in vse natančno premeril in zapisal. Ker ničesar nisem želel prepustiti naključju, sem se čez nekaj dni vrnil in vse premeril in zapisal še enkrat. Ker so bile v obeh primerih odvzete mere enake, sem se odločil, da sam narišem skico. Spodaj je tako skica, za katero mislim, da imate privilegij jo videti na spletu, ker resnično sam nisem našel ničesar konkretnega ali vsaj podobnega temu. Pa sem za iskanje porabil veliko časa. Torej tukaj je zelo redek primer skice za tole platno. Zato pa stran je in splača se jo prebirati. Pa kljub vsemu sem kasneje ugotovil, da ena mera ni pravilna, zato je popravljena. Zdaj so vse mere na skici pravilne. Spodaj so dodane še mere ALU letvic.

skica….

Za tole skico moram napisati še to. Če bo kdo po tej skici delal platno mora vedeti, da so vse vpisane mere NETO. To pomeni, da je potrebno na vse strani dodajati potrebne centimetre, ki jih potrebujete za sam šiv, za izdelavo kedra in podobno. To je pač odvisno od same tehnike šivanja, vrste šiva ipd… To je skica za t.i. novejši model strehe, pri katerem se tudi na zgornji strani platno pritrdi z ALU letvicami. Če mere držijo za tisti, starejši model žal ne vem.

Sedaj, ko sem imel vse potrebno – mere, šivalni stroj, material, nekaj znanja, sem se lotil rezanja in šivanja. Seveda, takšne stvari se ne počnejo brez mentorstva in pod budnim očesom nadzornice…. Vse mere je za mano še enkrat preverila.

mentorica in nadzornica…..

Pa so počasi pričele nastajati prve oblike….

Pa sem izrezal še stranice, na sliki se vidi, kako je platno poškodovano od smole (pikice), kljub trudu se nisem mogel izogniti strganem delu – tisti strgani del je itak višek, ki pride zarobljen in se ne vidi….

Tisti, ki pozorno berete moje poste in ne samo preletite slikice, se verjetno spomnite tistega vica iz začetka prispevka. No, v tem trenutku jaz posredno stopam v ta vic. To je bila generalka, sedaj gre pa zares.

Oglasil sem se v Jaršah v firmi Induplati in kupil malo novejši, časom primeren material. Gre za platno s komercialnim imenom Airtek ali Airtex… ne vem točno. Imajo ga v različnih barvah in dveh debelinah. Vzel sem tanjšega, takšnega, ki ga tudi Induplati uporabljajo za stranice njihovih šotorov. Lastnosti… trpežnost, z zunanje strani je teflonska prevleka, več barv, naj bi dihalo. -Naj bi- sem zapisal zato, ker tako ali tako vsak material, ki je nepremočljiv ne diha ne vem kaj in pod vsakim je poleti, ko je zunaj 30+ stopinj vroče. Zato so pa okna. Platno je v navoju širine 170 cm, kupil sem 5 tekočih metrov. Nabavil sem še komarnike – navoj širine 150, nabavljen en tekoči meter. Pa sem se oglasil še v lokalnih trgovinah po razne robne trakove, zadrge, ježke… Za šivanje sem uporabil nekoliko močnejšo nit, ko bo platno v celoti vgrajeno bom vse šive še impregniral z zato namenjenim sprejem….

Pa se je začelo vse jovo na novo…..

Izrezana osnovna oblika prednje stranice….

Komarnik z zadrgo za prednjo stranico… detajl…

Prednja stranica – zunanji del…

Prednja stranica, notranji del – okno in komarnik zaprta….

Prednja stranica, notranji del – okno odprto, komarnik zaprt….

Prednja stranica, notranji del – okno odprto, komarnik zaprt…. – detajl…

Prednja stranica, notranji del – okno odprto, odprt komarnik ... – detajl…

Priprava stranskih oken – izrezana, zarobljena….

Priprava izreza odprtine za stransko okno….

In seveda, obvezno nadzorništvo in kontrola meritev…

Stransko okno pripravljeno za vgradnjo (šivanje)

Priprava z bucikami – več napišem spodaj, zakaj bucike…

Okno všito…

Na vrhu sem sam izdelal keder. Platno zavito in na trdo všita plastična vrvica. Prostor med šivom in narisano črto je 15 mm – kolikor je široka ALU letev – letev pride med šiv in med črto…

Pripravljeno na montažo…

Na koncu, ko sem vse sestavil in sešil sem seveda preveril opravljeno delo. Najbolj me je bilo strah, da mere ne bodo štimale. Saj veste, malo potegne tu, malo fališ tam in ne bo šlo gor. Če si predstavljate tole platno na avtu ima dva pomembna obsega – gornji in spodnji. Torej na delu, kjer se pritrdi na streho in na delu, kjer se pritrdi na avto. Izmeril sem obsege in jih primerjal z merami iz skice…

OK. Morda za konec nekaj dejstev, spoznanj…

Za šivanje je potrebno imeti šivalni stroj. Dvomim, da bi to zmogel kakšen stroj, ki se dan danes prodajajo za male pare – plastični delčki verjetno nebi zdržali. Tale Bagat je čisto primeren in dovolj močan. Največ kar sem šival je bilo šest plasti platna plus komarnik – je šlo lepo skozi, včasih malo zajoka ampak gre. Ne predstavljam si, kaj bi naredilo s kakšnim cenenim strojem pod takšno obremenitvijo. Morda bi bil še veliko bolj primeren stroj, ki med šivanjem »vleče« material na obeh straneh – zgornji in spodnji. Takšni stroji so praviloma profi in le redki amaterji jih imajo doma….

Največja težava je pri šivanju dveh različnih materialov (platno-komarnik, platno-robni trak,…). Materiali imajo različne natezne lastnosti in na velikih dolžinah ti hitro enega bolj potegne kot drugega in na koncu ne štima. Rešitvi sta dve. Možno je kupiti nek obojestranski lepilni trak za tkanine, jaz ga nisem našel in kolikor sem slišal je precej drag. Druga rešitev, ki sem jo uporabil sam, so dobre stare bucike. Materiali se na ravni podlagi na vsake 10 ali 15 cm spojijo z bucikami, ki se potem sproti med šivanjem odstranjujejo in na ta način pride do res minimalnih odstopanj…

Pa še nekaj moje statistike…..

- komplet stroški materiala – malo manj kot 70 €;

- nekaj časa sem približno sešeteval vse šive, ki sem jih naredil na stroj – nekaj pred številko 200 metrov se mi ni dalo več;

- čas porabljen za zeleno tendo – malo manj kot 20 ur (za dokončanje bi jih rabil še par)

- čas porabljen za sivo tendo – okoli 25 ur;

Če bi delal vse še enkrat, bi naredil morda malo drugače. Mogoče bolj enostavno, na določenih mestih bi se bolj potrudil. Med delom sem naredil tudi dve napaki, ki pa na samo funkcionalnost ne vplivata, imata le vizualno pomanjkljivost. Jaz jih vidim, zelo velika večina ljudi jih ne bo. Tudi šivi bi morda lahko bili lepši, bolj ravni… za to bi potreboval boljši stroj, več časa in prakse ali pa 500 dolarjev plus poštnina….

Aja, pa še to – nimam podatka, ali je tistima dvema norcema iz vica drugi dan uspelo pobegniti…

LP; Boro