Embedded Files
Spet smo malo migali. Pravzaprav kar precej. Po več kot pol leta priprav, tuhtanja, zbiranja manjkajočega materiala in predvsem zbiranja poguma se je začelo….
Najprej sva šla z ženo po največje kose dvižne strehe, ki so bili shranjeni od nakupa. Vse skupaj gre v kombi. Večkrat me kdo vpraša, kako to pelješ – no odgovor je v kombiju. Ta velik kos gre v kombi – po širini na par centimetrov natančno, po dolžini točno do vozniškega sedeža. Seveda v najširšem delu prtljažnika – torej nižje od šipe. In sva vse lepo razložila in kaj se najprej naredi… seveda se iz firbeca in zato, da vidiš kako zgleda dvižna streha kar položi na kombi. Umazana, brez tesnil, poškrbljeni robovi. Ampak – dovolj za adrenalin in predstavo kako to paše na tvoj kombi….
Prvi kos gor….
Drugi kos gor….
Dobro zgleda…
In seveda čiščenje. Streha je bila… pred nami ne vem kje, bila je umazana od zunaj in od znotraj. Celo smo iz vseh strani napadli z čistili, curki vode, krtačami in krtačkami. Rezultat… Streha je čistejša, še zdaleč ne idealna. Ampak – saj vendar ni nova. Morda bo kraj prišel čas, ko jo bomo od zunaj barvali. Tisti notranji, nevemkakosemureče – ko en filc al kaj je že – dobil je tri odtenke svetlejšo barvo, ostali je nekaj pikic, katere pa spet niso tako moteče, da bi vse skupaj oblačil na novo.
Velika velik kos, mala mali kos – krtača in drgni…
Sam sem ta čas položil nekaj letvic in mehanizem za odpiranje….
S polaganjem letvic sem dobil predstavo in potrdil to, kar je bilo v glavi pripravljeno. Treba je vedeti, da tega nisem počel še nikoli, niti zraven nisem bil. Imel sem kombi, imel sem streho brez platna in imam dostop do spleta. S tem sem začel, prebral in pregledal ogromno slikic, tuhtal, malo škilil po kombijih na Vinici in prišel je čas, na katerega sem se pripravljal več kot pol leta. Pa ne toliko iz tehničnega kot pa iz psihološkega vidika. Vedno so vprašanja in vedno so dileme, kaj če kaj zaj..em, da se ne bo dalo popravit…
Pa je prišel dan.
Približno tako se sam pripravim na takšne, malo večje posege… zadnjič sem nekaj pospravljal in noter je vse v listkih…
Priprava večine potrebnega orodja, nekaj manjših kosov, nova tesnila….
Orodje…
Tesnila…
Najprej sem zmontiral prednji del, tisti prtljažnik. Težko je vrtati luknje v streho za nosilce, če nimaš neke šablone ali mer, kje vrtati. Spet jih ne moreš iz notranje strani kako nastaviti na mesto, ker je vse zaprto. Pa sem natuhtal en sistem, ki se je obnesel odlično. Na prtljažnik sem najprej namestil tesnilo. Nosilce sem pritrdil na prtljažnik, na spodnji strani pa sem jih prelepil z obojestranskim lepilnim trakom. Uporabil sem kar navaden obojestranski selotejp. Vijake sem vzel navadne M6, ker matico lahko primeš s prsti in z občutkom zategneš. Zategnil sem toliko, da ni močno držalo, pa vseeno dovolj, da se nosilci niso premikali. Vse skupaj sem previdno dal na streho na svoje mesto. Nato sem vijake počasi z občutkom odšravfal ven in prtljažnik počasi in previdno dvignil. Zaradi lepljivega traku so ostali nosilci tam kot je treba in sedaj sem lahko zarisal luknje. Odstranil sem tisti lepilni trak, zvrtal luknje, vse skupaj pritrdil kot je treba. Na vsak nosilec malo brezkislinske tesnilne mase in… prtljažnik je bil na mestu….
Obojestranski lepilni trak….
Vse skupaj na mestu – nameščeno tesnilo…
Počasi dvignemo prtljažnik in veoila… nosilci točno na mestu…
GoWesty vedno reče – a llitle bit of silicon….
Antene nisem demontiral, ker mi odlično lovi. Samo zvil sem jo, z plastično zatego utrdil na nosilec in pustil, da svojo funkcijo opravlja pod prtljažnikom…
Fiksno na svojem mestu…
Prtljažnik lepo sede na svoje mesto, vse linije tesnila sledijo strehi, na robovih pa ostane mini špranja, ki omogoča odtekanje vode…..
Zdaj se je bilo potrebno preseliti iz prednjega na srednji del strehe. Luknja. To je menda najhujša fobija vsakega. Pa ne zato, ker jo je težko izrezati. Vendar gre za kar precejšen poseg, saj odrežemo več kot en kvadrat svojega kombija. Ampak – ravno v tem je vsa poanta in ni bilo druge, kot se lotiti. S trakom sem označil mesto izreza, vogale vrisal s pomočjo nekega plastičnega krožnika, splezal na streho in… gremo….
Žago sem prelepil spodaj tri plasti s trakom, da ne dela risov po strehi…
Zvrtal luknjo, dal vbodno žago na svoje mesto in šel ven ene deset minut sedet. A sem res pripravljen? Je to to?...
Ja, gremo. Samo upam, da ne bom uničil kombija…
Malo je hecanja na mestih, kjer je treba rezati ob ali čez rebra na strehi… ampak gre…
Sproti sem vsak vogal po diagonali podložil, da izrezan del ne zgrmi v notranjost…
In končno, po dolgih psihičnih pripravah… luknja….
Tukaj se je delo na srednjem delu, okoli luknje začasno končalo, prej je treba narediti druge stvari. Pa sem šel na zadnji del…. K luknjam in nosilcem za pritrditev dvižne strehe na kombi. Luknje sem označil dan poprej, ko je bila streha gor. Malo sem jo privzdignil, nosilce spustil in zarisal… Zvrtati luknje ni problem. Težava pri nas, ki predelujemo navadne kombije je v tem, da zadaj ni pripravljenih nosilcev in lukenj za pritrditev. Mislim noter, pod pločevino. Do tja pa vodi samo ena pot, ki je visoka enih slabih 5 milimetrov. Zdaj je treba skozi to luknjo spraviti pod pločevino, točno na mesto, kjer so luknje nekaj, na kar bomo pritrdili streho. Matice niso dovolj. Takole sem naredil… Vzel sem kos pocinkanega železa, debeline 3 mm, dolžine 32 cm in širine 2.5 cm. Priložil sem ga k nosilcu strehe in zarisal luknje. Zvrtal luknje in vrezal navoje. (po petnajstih letih v kleti je prišlo orodje za rezanje navojev prav). Ko je bil nosilec pripravljen, sem skozi prvo in drugo luknjo napeljal vrvico. Vzel sem namenoma neko tako vrvico, malo bolj debelo, da ni narahlo drsela skozi luknjico v nosilcu. Konec vrvice sem porinil skozi odprtino med streho in tistim vzdolžnim nosilcem od kombija. Iz gornje strani sem s posebnim specialnim orodjem (zvita žica) »ujel« vrvico in jo potegnil skozi luknjo ven. Seveda skozi pravo luknjo. Enako sem ponovil z drugo luknjo. Sedaj sem nosilec stlačil skozi odprtino na spodnji strani in s pomočjo vrvic nastavil tretjo luknjo, kamor sem takoj vstavil vijak. Nazaj sem izvlekel prvo vrvico in s pomčjo druge in vijaka nastavil luknjo za vijak na prvi luknjici. Vem ja, zapleteno, ampak če bo kdo to delal… enostavno za narediti težje za opisati. Ne gre pa drugače. Je še možnost z nekimi pločevinami, ampak je bolj zamudno. Ko pa se streha potem montira jo privzdignemo, vijak po vijak jemljemo iz nosilca in ga potem šravfamo nazaj skozi gornji nosilec, nosilec strehe. To je malo zamudno in če ti pobegne, tako kot je meni bodo prisotni slišali vo zalogo kletvic… tako kot pri meni. Ampak, vse je rešljivo….
Pripravljene luknje…
Vrvica v izdelanem nosilcu… levo luknja, skozi katero ga je treba spraviti, pa še enih 10 cm naprej in na svoje mesto… ni šans brez kakega trika ali posebnega nosilca…
Vrvico ujamemo s specialnim orodnjem…
In jo potegnemo ven….
Ko so nosilci pripravljeni in na mestu, je čas, da zadevo zložimo. Platno sem izdelal sam in kar malo sem bil nestrpen, če bo šlo vse skupaj, tako kot mora. Opis izdelave platna lahko najdete na forumu ali moji spletni strani. Kako se platno tehnično pritrdi na dvižno streho ne bom opisoval. GoWesty ima lep filmček na tej povezavi,,,
Pa sem vse skupaj naredil, tako kot svetujejo v filmčku. Platno sede na streho v nulo, tako kos sem si želel. Vsi robovi pašejo, vse je lepo napeto ker so dolžine pravilne…
Priprava….
Potrebno orodje… no, svinčnik ni potreben, šilo pa samo za vogalne vijake, da se lepo nacentrira luknja… za ostale ni potrebno, ker vijak prebije platno brez težav…
Napeto platno…
Potem pa sva sama z ženo (tako kot vse doslej – sama) to lepo dvignila, zavrtela in dala kamor pač sodi. Nosilce sem pritrdil, levi me je malo hecal, ker sem bil nepazljiv in mi je pobegnil, pol urce in par sto kletvic kasneje je bilo vse tam, kjer mora biti.
Tisti rumeni traki so ostali še gor, ker sem platno za čas dviganja in prenašanja malo zlepil da ne plapola okoli…
Tukaj so letele kletvice… upam, da jih na sliki ni slišat….
Potem je bilo pa dneva počasi konec, vse je bilo treba pospravit. Sedaj ob prvi priliki sledi še fina nastavitev strehe ker malenkost štrli, pritrditev platna na spodnji strani (spet bojo kletvice), izdelati posteljo, popraviti tiste rožice na stropu v kombiju,… še je dela. Ampak vse se da in cilj je sedaj že tako blizu in tako otipljiv, da komaj čakam tiste proste urice…
Kombi pa tačas počiva v garaži, ima novo, višjo podobo…
Nadaljevanje sledi……
LP; Boro
Google Sites
Report abuse