Pohod na Veliko Špičko  (15.2.2024)

Prvi letošnji pohod sta spet organizirala Janko in Matevž. Avtobus je bil poln, še kašen pohodnik pa bi želel iti pa ni bilo več prostora. 

V sončnem jutru smo se odpeljali iz Rovt. Megla v Logatcu je malo zaskrbela Matevža, vendar se je proti Cerknici hitro razgubila. Med potjo smo z zanimanjem prisluhnili Matevžu, ki nam je povedal življenjepis slikarja Maksima Gasparija. Selšček, rojstni kraj znamenitega slikarja, je bila tudi izhodiščna točka za naš pohod. Zanimivo je, da imajo tam vse hiše ob hišnih številkah tudi Gasparijevo sliko in domače ime.

Vse številke in slike pa so zbrane tudi na pročelju hiše ob cesti od koder smo začeli naš vzpon na Veliko Špičko. Pot je bila zelo prijetna in nezahtevna, zato imeli veliko priložnosti tudi za prijeten klepet. Na vrhu, ko smo se razgledovali na vse strani, smo ponovno ugotovili in pritrdili, v kako lepi deželi živimo. Nazaj grede smo se ustavili na sončni jasi in ob križu malo pomalicali. 

Po spustu smo se z avtobusom odpeljal do cerkve v Begunjah, katero nam je tamkajšnji župnik gospod Maks Ipavec prijazno razkazal. Povedal nam je tudi nekaj znamenitosti o kraju. Nismo mogli mimo podobnosti z našim župnikom gospodom Petričem. Oba sta doma iz Cerkelj in tudi sicer sta si močno podobna. 

Iz Begunj smo se z avtobusom zapeljali še do Rakovega Škocjana in si malo ogledali znamenitosti, ki nam jih je ponudila narava. 

Tako koz vedno lahko tudi sedaj zaključim: ponovno en lep pohodniški dan! Upam, da bodo tudi ostali v tem letu takšni.

tekst: Vera Logar

foto: Janko Logar