Kaj naj rečem? Vesel sem, da sem bil tistega dopoldneva "preglasovan". Vremenska napoved je bila res tašna, da smo vsi pričakovali popoldanske nevihte. Dolgo smo tuhtali, modrovali, pogledovali v nebo, pa malo vstran, ugotavljali od kod in kam piha, ... Oddal sem svoj glas "proti", večina pa je bila "za". Pa smo ga imeli, srečanje, in to kakšnega: brez dežja, sijalo je sonce, ni bilo prevroče, ni pihalo. Hja, pogumne spremlja sreča. Lahko bi dejal tudi: "Kdor ne reskira, ne profitira".

Prireditveni prostor na Kovku se je kaj hitro napolnil. Manjkal pa ni niti župan Občine Logatec, ki nam je namenil nekaj vzpodbudnih besed.

Naša dva žar mojstra, Franci in Milan, sta bila že v polnem teku in pridno pekla Blatnikove dobrote. Kako je dišalo! Danica in Milka pa sta tudi že bili na delovnem mestu: srečelov se je bližal. Dekleta "iz ozadja" (Kati, Tončka, Francka, Mici, Zinka in Tatjana) pa so skrbela da nismo bili žejni, lačni in da so dobitki romali v prave roke. Ne, nisem ga pozabil, Janeza, ki je skrbel za rož'ce in žejne. Pa še enega Janeza, tistega, ki vestno beleži rezultate in skrbi, da vse poteka "po regl'cih". Vodja tega uglašenega orkestra pa je bil predsednik Vinko.

Kar tri družabne igre je pripravil naš "športnik" Matevž. Najprej smo metali plastične krogle v koš. Na pogled enostavno, v resnici pa kar zahtevno. Še najbolj zato, ker so krogle skakale iz koša. Štele pa so samo tiste, ki so ostale notri. V tej igri je zmagal naš predsednik Vinko.

Naslednja igra je bila pikado, v kateri pa je moč in znanje pokazala Zinka. Vse je namahala in zmagala. Za konec pa smo se pomerili še v bližanju plastičnih ploščic. Igri se reče prstomet. Zmagal pa je tisti, ki je vrgel ploščico bližje balinčku. Najbolj ostro oko in mirno roko je imel Marko.

Kaj reči za konec. Nič? O ja, tole pa moram: vidimo se na naslednje srečanju, še prej pa na izletu v Beneško Slovenijo.

Tekst in foto: Tone