Prvi postanek smo naredili na Medvedjeku, kjer smo obudili spomin na 27. junij 1991. Takrat je med slovensko osamosvojitveno vojno TO postavila blokado koloni vojaških vozil JLA, ki je bila na poti iz Karlovca v Ljubljano. Blokada teritorialcev je bila večinoma sestavljena iz civilnih tovornih vozil. Pogajanja o vdaji JLA so bila neuspešna in prišlo je do spopada, ki je trajal kakšnih 20 min. Sledil je še napad dveh parov vojaških letal JLA. Barikada, kot je znano, nikoli ni bila prebita. V napadih je bilo uničenih ali poškodovanih dvajset tovornjakov. Umrlo je šest voznikov tovornjakov, še enkrat toliko jih je bilo ranjenih. Med pripadniki teritorialne obrambe je bilo pet ranjenih in ena smrtna žrtev, umrl je tudi gospodar bližnje kmetije. O človeških izgubah med pripadniki JLA ni točnih podatkov, v novomeški bolnišnici pa so sprejeli dva ranjena vojaka in enega mrtvega.

Vrnili smo se na avtocesto in nadaljevali pot proti Krškemu, kjer smo si ogledali Mestni muzej. Nahaja se v središču starega mestnega jedra tik ob Hočevarjevem trgu, kjer stoji stavba dveh fakultet: Fakulteta za logistiko in Fakultate za energetiko. V preteklosti pa je bila tu ljudska in meščanska šola. Na samem trgu je tudi cerkev sv. Janeza Evangelista. (več o trgu, muzeju, mestu Krško in še čem…klikajte in raziskujte).

Polni vtisov, smo se odpeljali naprej do Brestanice, kjer smo si najprej ogledali baziliko Lurške Marije, nato pa še najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem, mogočni grad Rajhenburg. Več o sami Brestanici in njenih znamenitostih, ki jih tu samo omenjam, pa najdete na tej povezavi. Vzemite si malo časa in raziščite to spletno mesto. Ne bo vam žal.

Posebno doživetje je bila tudi degustacija vin, še posebej pa predstavitev čokoladnega vina (več o tem) in »etnoart« turizma (več o tem).

Hitro, prehitro je minil čas, namenjen ogledu gradu. Pa tudi čas je že bil, da sedemo, se malo pogovorimo in okrepčamo in pospremimo mošt na njegovi poti, ko je vino postal. Vse to se je dogodilo v gostišču Ribnik. Prijazni gostitelji, dobra hrana, zagret »muskontar«… in najprej so padle znamenite »račke«, tudi twistali smo, pa se zavrteli v ritmu valčka in polke.

Za konec: hvala JUR-BUS-u (Brigiti in Miru) za čudovit, zanimiv in poučen izlet. Upam, da ste se imeli lepo in vam kličem: vidimo se na naslednjem izletu.

Tekst in foto: Tone