KRNICA - 27. 7. 2023

Tokrat se je že na začetku malo zapletlo . Takoj, ko je bilo objavljeno glede tega pohoda, se je prijavilo več kot 20 udeležencev. Ker je imel avtobus samo 20 sedežev, je Janko rešil nerodno situacijo tako, da je 3 pohodnike peljal s svojim avtom.  

No, po začetnem zapletu in vseh hudih urah preteklega tedna, se nam je naredil čudovit, a nekoliko svež dan. Tako nas je malo nad Kranjsko goro, kjer smo izstopili iz avtobusa, kar malo zeblo. 

Po gozdni poti smo odšli proti koči v Krnici, prečili reko in obiskali še Kekčevo deželo in videli, kam vozijo naše vnuke iz vrtca. Smo se pa vsi strinjali, da gre tudi nam že malo na otročje. Še zapeli smo tisto Kekčevo pesem, en ženski glas pa je celo zavriskal. Lepa gozdna pot nam je dopustila, da smo si izmenjali še nekaj gospodinjskih nasvetov, malo pošinfali politiko in ob prijetnem klepetu prišli do koče. Vmes smo se ustavili ob kapelici, kjer so ploščice z imeni planincev, ki so se ponesrečili v gorah. Veličastni pogledi na Julijce so nas vse očarali. 

V koči je zelo dobra in prijazna postrežba. Okrepčali smo se z malico iz nahrbtnika ali pa naročili okusne jedi in potešili žejo s pijačo. 

Ker smo imeli čas, smo se odpeljali še na prelaz Vršič. Od tam nas je Matevž peljal malo naokrog:  do vikenda , ki so ga imeli bivši komunistični vladarji, mimo Poštarske koče in nazaj do Tičarjevega doma. Vmes smo občudovali Ajdovsko deklico, Prisojnikovo okno in se vrnili na parkirišče, ki je tudi na delovni dan premajhno. Le kaj bo šele čez konec tedna. 

Skratka, spet en lep pohodniški dan. 

Zapisala:  Vera Logar

Foto: Peter Hladnik