NA OBISKU V PORABJU (25. 7. 2018)

Lepo julijsko jutro je napovedovalo in nam »govorilo«: »Danes se boste imeli pa lepo in videli ter doživeli boste veliko novega«. In zgodilo se je ravno to. Videli, slišali in doživeli smo res veliko. V Porabju, na obisku pri naši manjšini na Madžarskem.

Prvi daljši postanek smo naredili v Gornjem Seniku, kjer nas je sprejela in vodila po Porabju ga. Marijana Sukič. Najprej smo si ogledali cerkev posvečeno sv. Janezu Krstniku. Omenjena je že leta 1698. Poleg fresk je zanimiva zaradi napisa na slavoloku: Hvalite Gospoda vsi narodi. To je edini slovenski napis v cerkvi na Madžarskem.

V neposredni bližini cerkve je Kuharjeva spominska hiša, ki smo si jo ob razlagi ga. Marijane prav tako ogledali.

Po ogledu Kuharjeve hiše smo se odpravili proti Monoštru. Na poti do tja pa nam je ga. Marijana povedala toliko zanimivosti, navedla toliko podatkov, da si jih človek kar težko zapomni. Tako smo se peljali mimo slovenske vzorčne kmetije, se vozili skozi tipična naselja za to področje, da bi nazadnje prispeli v Monošter, središče Slovenskega Porabja.

V Monoštru smo si po ogledu cerkve Marijinega vnebovzetja malce oddahnili na tržnici: nekateri »ob firbcanju« med stojnicami, drugi pa v senčki bližnjega bifeja. Bi še kar sedeli, pa nas je čas (pa ne samo čas) priganjal.

Pa smo šli naprej, saj so nam naši želodci jasno in glasno sporočali: »Hočem jesti«. Da bi jih utišali, smo se napotili v Slovenski kulturno-informacijski center Lipa. V sklopu centra deluje kar neka organizacij:

Zveza Slovencev na Madžarskem (ustanovljena leta 1990),

uredništvo časopisa PORABJE,

Razvojna agencija Slovenska krajina,

porabski Radio Monošter,

Hotel LIPA z restavracijo.

Po ogledu kratke video predstavitve Porabja, smo v restavraciji »ustregli« tudi našim želodcem.

Med letoma 1998 in 2004 so v Službi za obmejni nadzor potekale priprave Madžarske za vstop v schengensko območje. Ko je na začetku leta 1999 NATO začel z bombardiranjem srbskih območij, je državni poveljnik na direktoratu Službe za obmejni nadzor v Kiskunhalasu ustanovil operativno poveljstvo, ki ga je okrepil z graničarskim bataljonom. Vse z namenom zagotavljanja mejnega reda. Ilegalni prestopi so bili predvsem na zeleni meji tako v kot iz države; predvsem iz države tudi na meji s Slovenijo. Takšno obmejno točko smo si tudi ogledali. Praktično je bilo tam vse, kar se je takrat tam uporabljalo, le tistih, ki so to izvajali ni bilo.

Ogled obmejne kontrolne točke je bil tudi zadnji, ki smo ga imeli na Madžarskem. Poslovili in zahvalili smo se ga. Marijani Sukič za enkratno vodenje, sami pa smo jo ubrali proti domu. Pa ne povsem naravnost. Zamikal nas je še razgledni stolp Vinarium Lendava.

Polni vtisov smo se še zadnjič vkrcali na JUR-BUS-ov avtobus, ki nas je z voznikom Mirom in vodičko Brigito tudi tokrat varno v poznih večernih urah pripeljal v Rovte. Hvala obema za prijeten izlet, udeležencem pa sporočam: vidimo se na naslednjem izletu.

ŠE NEKAJ POVEZAV:

http://www.pif.si/sites/default/files/inline-files/JasminaPapic1del_274.pdf

https://ljnovice.si/2017/10/17/1147/https://ljnovice.si/2017/10/17/1147/

http://szentgotthard.hu/si/znamenitosti.html

tekst, foto: Tone; fotka razglednega stolpa pa je od Matevža