Tokrat nas je bilo 20. Nekateri prvič (tudi moja malenkost), drugi že večkrat. Za vse pa je bil kraj isti: Štanjel (več o Štanjelu... )

Letos jo je vreme vinogradnikom pošteno zagodlo. Suša je, vsaj na tem koncu, opravila svoje, o čemer smo se lahko prepričali na lastne oči.

Prav lepo je bilo. Pred odhodom smo se še sprehodili po starem delu Štanjela, ki je resnično vreden ogleda. In če mene vprašate, se ne bi branil iti na trgatev k prijazni družini Kobal v Štanjel tudi naslednje leto.

Tone