Kam pa kam, sosed, takole navsezgodaj?"

Bil sem res malo nenavadno opremljen: "ruksak", pa kapa, potegnjena daleč čez ušesa, pa "tadebeli štumfi", da o rokavicah niti ne govorim. Bunda pa tista "tapodložena", da ja ne bo zeblo. Še dobro, da niso videli dolgih gat.

Pa nisem bil edini, ki se je tako opremil. Kar nekaj nas je bilo, natančneje devetnajt. Devetnajt pohodnikov DU Rovte, ki smo se namenili opraviti načrtovan pohod na Javorč.

"Štartali" smo, kot običajno, izpred trgovine ob 8.00 uri. Najprej smo se dali malo razvajati in se z JUR-busom prepeljati na Lavrovec. Tu smo izstopili in preko Golega vrha in Žirovskega vrha krenili proti 2 uri hoda oddaljeni lovski koči na Javorču. Med potjo smo "srečevali" in si tudi ogledali del utrdb Rupnikove linije ( več o tem... ).

V lovski koči na Javorču smo bili zelo lepo sprejeti. Kako je prijal topel čaj, še bolj pa golaž. Pa kako dober kruh znajo speči. Za male novce smo se najedli in odžejali. Še enkrat hvala oskrbniku in gospodinji za prijazen in topel sprejem in postrežbo.

Sledila je še ena "gasilska" pred kočo, nato pa spust "direktno" v Žiri. Trajal je kar celo uro in niti ni bil tako "nedolžen", kot bi kdo mislil. Pomrznjena zemlja, deloma poledenela steza in pomrznjene "ven štrleče" korenine, so zahtevali dobršno mero pazljivosti in spretnosti.

Iz Žirov v Rovte pa nas je cele, malo utrujene, vendar zadovoljne, ponovno pripeljal JUR-busov avtobus.

Lep pozdrav in vidimo se na naslednjem pohodu!

spisal, hodil, tudi golaž jedel in nekaj fotografiral:Tone,

nekaj fotografij pa je Janezovih