Tokratni pohod smo začeli v vasi METNAJ. Od tam smo se povzpeli do Male Goričice in poznogotske cerkvice sv. Lamberta. bomo Malico smo imeli na izletniški kmetiji OKORN v vasi PRISTAVA iz katere smo krenili na hrib GRADIŠČE nad Stično. Na Gradišču je cerkev sv. Nikolaja, mežnarija in zelo zanimiva Lavričeva koča. Tam že več let poteka hitrostno kiparjenje z motorko (1 ura), zato je v okolici cerkve in mežnarije postavljenih več lesenih kipov.

Z Gradišča je lep razgled po Dolenjskih hribih in na planoto nad vasjo Vir, kjer se nahajajo bolj ali manj vidni ostanki nekoč mogočnega halštatskega gradišča CVINGER. Gre za naselje, gradišče (več o gradiščih), ki je cvetelo sredi prve polovice 1. tisočletja pr.n.š. Po ocenah naj bi imelo od 1500 do 2000 prebivalcev in naj bi bilo po obsegu največje na območju jugovzhodne Evrope. Skupna dolžina njegovih zidov je znašala dobra dva kilometra. Izredno bogate najdbe iz gomilnih grobišč, do katerih so prišli ob arheoloških izkopavanjih, danes hranijo različni muzeji, tudi na Dunaju in v ZDA.

Zakaj Viridina pot?

Na planoti nad vasjo Pristava je bil v srednjem veku zgrajen lovski gradič. V njem je zadnje obdobje svojega življenja preživela vojvodinja Virida Visconti (več o njej in njenem času...), po tem, ko se je po smrti moža Leopolda III. umaknila z Dunaja. Virida je bila mati Ernesta Železnega, ki je bil leta 1414 kot zadnji knez ustoličen na Gosposvetskem polju. V spomin nanjo je urejena krožna pot, katere del je danes prehodilo tudi 17 Viharnikov, pohodnikov DU Rovte.

Tekst: Janko

Foto: Matevž