Pot naprej

Pihalni orkester KRKA

pot naprej

... a je še daleč, dirigent? Ne, še čisto malo ...

NOV VETER

Jesen je, leto 2007. In za nami kratkega pol stoletja. Astronom bi z lahkoto naštel 100 ekvinokcijev, kaj pa kdo drug? Verjetno vsak izmed nas po svoje.

Posamezne dobe orkestra so vsak s svojim glasbenim načinom zaznamovali dirigenti g. Ladislav Leško, g. Milan Posavec, g. Ladislav Resman ter g. Miro Saje. Sposobnost ustvarjati glasbo, ki se bo dotaknila src poslušalcev, je verjetno največja vrlina dobrega orkestra. Lepota kompozicij mojstrovin, igra zvokov ter virtuoznost in srčnost interpretacij amaterskih glasbenikov, je ustvarila harmonijo. Potovali smo po prostranih stepah Azije, raziskovali temperament Grčije, obiskovali zelene livade Irske, spoznavali stare svetove, se vživljali v njihove junake, podoživljali melanholijo, veselje, žalost in ljubezen. V prepletu glasov je bilo potrebno skrbno prisluhniti, da si zaslišal njihove drobne zgodbe. Tako smo na prelomu stoletja postali raziskovalci, ki v svoji vnemi doma pogosto niso prav dobro razumljeni, a hkrati svetovljani, ki jih ni strah podati se na neznano pot. Z odličnimi učitelji smo na prelomu tisočletja podirali meje predstavljivega in osvojili skoraj vse najvišje vrhove na poti pihalnih orekstrov na svetovnem nivoju.

Naj velja zahvala predsednikom orkestra: g. Jožetu Koporcu, ki je nas "mladce" z modro besedo opominjal, da brezglavi zalet ne prinaša rezultatov. V kritičnih trenutkih nam je nudil vzpodbudo in nas motiviral za nove izzive. Vedno neomajno, dostojno, brez besede žalitve; g. Adiju Zupančiču, ki nas je učil skrbnega gospodarjenja in s tihimi akcijami nesebično podpiral delovanje orkestra; g. Bojanu Benciku, ker nam je marsikje odpru nova vrata; in g. Mitji Turku, ki z mladostno zagnanostjo ter svežimi idejami usmerja barko v prihodnost.

Pri delovanju smo in še vedno aktivno sodelujemo s širšo skupnostjo. Zahvaljujem se DPD Svobodi, tovarni Novoles, Krka zdravilišča, Krki tovarni zdravil, Mestni občini Novo mesto, Krajevni skupnosti Straža ter drugim organitazacijam in posameznikom za vlito voljo, pogum ter materialno in finančno podporo. Posebna zahvala našim arhivarjem, gospodarjem, prevoznikom, tajnikom, blagajnikom, članom upravnega odbora in vsem nekdanjim in aktivnim članom orkestra. Brez vas ne bi doživeli naših prvih 50 let. Hvala vam.

Novo poglavje se odpira v Rumanji vasi. Tam smo dobili stari dom, ki smo mu že nadeli novo streho in snežno čisto dvorano. Vsi člani so navdušeni, ker vedo, da bo to naša dnevna soba, kjer se bodo valile nore ideje in nastajale naše nove sanje. Dolga leta nomadstva so prišla h koncu. V daljavi veje nov veter in to nam daje novo motivacijo k bodočim ustvarjalnim podvigom.

Viktor Zaletelj, 2007