Vprašalnik

Začetna faza projekta je vključevala analitično primerjavo obstoječih projektov Erasmus+ na podobne teme za razumevanje načinov na katere so se odrasli odzivali na spremembe in nove zahteve, skupaj z začetno analizo, osredotočeno na izkušnje med pandemijo in po njej. Cilj te raziskave je bil ugotoviti, katere spretnosti so odrasli pridobili, kaj jim je pomagalo ohranjati dobro kvaliteto življenja in kako so se spopadali z izzivi. Poročilo o sreči za leto 2023, ki meri subjektivno srečo in dejavnike, ki na to vplivajo, kot so dohodek, socialna podpora in zdravje, je služilo kot kontekstualno ozadje. V tem poročilu je Češka na 18. mestu, Slovenija na 22. mesto in Grčijo na 58. mesto na lestvici pričakovane življenjske dobe (2020–2022). Kljub pandemiji je globalna lestvica pričakovane življenjske dobe v obdobju 2020–2022 pokazala izjemno odpornost, socialno vedenje pa je ostalo pogosto, kar kaže na pomen socialne odpornosti in socialne podpore. Analiziranih je bilo več projektov, kot so WELLy, Reintegrate Wellbeing in Mental Health Awareness, ki so zagotovili vpogled v dobro počutje na delovnem mestu, ponovno vključitev v delovno okolje po izgorelosti ter strategije spoprijemanja z duševnim zdravjem.

Rezultati anket, specifičnih za posamezne države, so razkrili različne perspektive o dobrem počutju in razvoju znanj in spretnosti. Na Češkem so se anketiranci med pandemijo obsežno učili digitalnih veščin (npr. uporaba MS Teams, Zoom) in organizacijskih veščin za delo, skupaj z obvladovanjem stresa in kritičnim razmišljanjem o lažnih informacijah v zasebnem življenju. Po pandemiji so se te delovne veščine v veliki meri ohranile, vendar je prišlo do znatnega upada uporabe digitalnih orodij za osebno komunikacijo v korist srečanj v živo. V Grčiji so se digitalne veščine za delo ter spretnosti za zdravje (npr. obvladovanje zdravstvene tesnobe, telesna dejavnost) znatno razvile, pri čemer so se umetniške veščine (skiciranje, ilustracija) pojavile tudi kot mehanizem za spopadanje z osebnim stresom. Čeprav digitalna komunikacija ostaja pomembna, je razviden pomen vzpostavljanja in ohranjanja ravnovesja med interakcijo v živo ter digitalno interakcijo. V Sloveniji so bile digitalne veščine ključne za delo, veščine za izboljšanje zdravja in telesne dejavnosti pa so bile bistvene v zasebnem življenju. Vendar pa je znaten delež anketirancev poročal, da se po pandemiji niso naučili veliko novih veščin ali pa so digitalno kanale za komunikacijo manj uporabljali v svojem zasebnem življenju, pri čemer so dali prednost srečanjem v živo ter času preživetemu v naravi. V vseh treh državah so bili najmočnejši motivatorji za učenje novih veščin delo, družina in osebni razvoj.

Na podlagi teh ugotovitev poročilo ponuja posebna priporočila za vsako partnersko državo za podporo doseganju boljše kvalitete življenja. Na Češkem je priporočljivo, da se osredotočijo na krepitev digitalnih veščin ter spoznavanje tehnologij, izboljšanju fleksibilnosti delovnega okolja in razširitev podpore duševnemu zdravju. Priporočila za Slovenijo vključujejo aktivnosti, ki podpirajo osbeni kontakt ter družabne dejavnosti, vlaganje v zdravje in fizično aktivnost ter zagotavljanje izobraževanja o obvladovanju stresa in časa. Priporočila za Grčijo so vezana na razvoj umetniških in ustvarjalnih veščin ter vključevanje digitalnega učenja v vsakdanje življenje, kot tudi podporo za osebni in poklicni razvoj. Na splošno rezultati izkazujejo univerzalno digitalno preobrazbo, bolj dosledno skrb za zdravje in doseganje kakovosti življenja (čeprav so se metode od pandemije spremenile) ter močno izraženo vrnitev na oseni stik in interkacije v živo po pandemiji. V zaključku je poudarjen pomen prilagodljivosti, čustvene odpornosti in tehnološke pismenosti kot ključnih lastnosti za spopadanje z izzivi sodobnega življenja, skupaj z izraženo potrebo za podpornimi skupinami, skupnostni ter drugimi strukturami za pomoč posameznikom v kriznih časih.