Embedded Files
“POGREŠAM PRIJATELJE!” (20.4.2020)
Že kar nekaj časa smo mi in otroci v tako imenovani socialni izolaciji. Fizično smo ločeni od naših najbližjih in prijateljev. Verjetno je marsikateri otrok v zadnjih dneh svojim staršem povedal, da pogreša svoje prijatelje, da mu je dolgčas in si želi čim prej nazaj v šolo. Otroci pa poleg prijateljev pogrešajo svoje babice in dedke ter druge pomembne osebe v njihovem življenju. Takšna čustva in doživljanja so čisto normalna – življenjska. Verjetno tudi odrasli že pogrešamo družbo sodelavcev in kakšen klepet ob dobri kavi. Kaj lahko storimo? V nadaljevanju nekaj idej in nasvetov, ki vam bodo v teh dneh mogoče prišli prav.
SPREJMITE OTROKOVO DOŽIVLJANJE IN ČUSTVA.
To naredite čisto preprosto – prisluhnite otroku in mu povejte, da ga razumete in da je res hudo, ko ne moremo biti skupaj s tistimi, ki jih imamo radi. Lahko mu tudi iskreno poveste, koga vi pogrešate. Otrok se bo počutil bolje, saj bo začutil, da ga razumete in da je njegovo doživljanje »ok«.
RAZMISLITE O MOŽNOSTIH »E-DRUŽENJA«
Večina mlajših šolskih otrok nima svojih elektronskih naprav, kot so pametni telefoni, tablice, prenosni računalniki..., kar je tudi prav. Strokovnjaki namreč predšolskim in mlajšim šolskim otrokom te naprave odsvetujejo, saj so adiktivne (povzročijo lahko odvisnost) in otroci še niso dovolj zreli, da bi lahko z njimi pravilno ravnali. Imamo pa te naprave mi starši. V izrednih razmerah so potrebne tudi nove ideje, možnosti in rešitve. Nekaj od njih v nadaljevanju.
VIDEOKLIC (po Messenger-ju, Skyp-u, WhatsApp-u...)
Ko otrok zelo pogreša svojega najboljšega prijatelja ali babico in dedka, je ena od možnosti, ki ga bo zagotovo razveselila video klic. Pri mlajših lahko video klic vzpostavijo starši obeh otrok na svojih napravah in se dogovorijo vnaprej z otrokom o poteku videoklica (kdaj in kako dolgo bo trajal). Starši naj bodo zraven, da je klic nadzorovan. Dovolj je, če se otroka vidita, izmenjata kakšno misel, povesta kako preživljata dneve... in si na koncu pomahata v slovo.
RISBICA ali PESEM ZA PRIJATELJA
Otroka lahko spodbudimo, da za osebo, ki jo pogreša nariše risbico, starejši otroci lahko poskusijo napisati kakšno pesmico ali pismo. S tem spodbujamo otrokovo ustvarjalnost, hkrati pa pozitivna čustva, saj bo njegov izdelek prejel nekdo, ki mu je pomemben. Otrokov izdelek nato poslikamo in pošljemo staršem otrokovega prijatelja oz. osebi, ki jo pogreša (ponovno uporabimo elektronsko pošto, socialna omrežja...). Seveda ne sme manjkati povratna informacija z druge strani. Ta bo otroku najbolj pomembna. V namen e-druženja lahko tudi več staršev ustvari na socialnih omrežjih svojo skupino (npr. določen razred).
SKUPNI IZZIVI
Lahko si naredimo preživljanje časa doma tudi zabavno. Starši se med seboj dogovorimo, da bodo otroci opravili enake naloge oz. zabavne izzive. Na primer: posnamemo otroke, ki spečejo palačinke ali pokažejo kakšno bolj zahtevno telovadno vajo - svojo idejo ponovno na »e-način« delimo s prijatelji in jih izzovemo, da tudi oni poskusijo in delijo posnetke z nami. Idej je res veliko, zato sebi in otroku zapolnimo čas z domišljijo in ustvarjalnostjo.
STRAH (8.4.2020)
Česar človek ne zmore, tega se boji. (slovenski pregovor)
V času, ki ga trenutno preživljamo, se marsikdo sooča tudi z različnimi strahovi. Odrasli pomislite s kakšnimi strahovi se trenutno srečujete vi in zagotovo boste z opazovanjem svojih otrok ugotovili, da se tudi oni soočajo s svojimi strahovi. Pomembno je, da o tem spregovorimo.
Z otroki se o tem lahko pogovarjate, na primer pri kosilu, na daljšem sprehodu, pri delu na vrtu itd. Za začetek lahko sami izrazite kakšen svoj strah in otroku razložite, da s tem, da vas je nečesa strah, ni nič narobe. Potem vprašajte njega, česa se on trenutno boji oz. ga je česa strah. Pogovor nadaljujete tako, da ga vprašate kako ta strah čuti, kje v telesu ga občuti in kako se takrat, ko ga je strah počuti. Kaj se takrat dogaja s posameznimi deli njegovega telesa? Pogovorite se o tem, da ste mu v takih trenutkih vedno na voljo za pogovor in pomoč, da boste strah skupaj premagali.
Otroka vprašajte, ali je strah morebiti lahko kdaj tudi koristen in se z njim pogovorite zakaj (da smo previdni, da se ne izpostavljamo nevarnostim…). Razložite otroku, da če ga je nečesa strah, še ne pomeni, da ni pogumen. Vprašajte ga ali se morda tudi pogumni ljudje kdaj česa bojijo. (Gotovo, ampak so dovolj močni, da strah premagajo).
Po pogovoru lahko z družinskimi člani naredite vajo: Strah iz klobuka
Cilj vaje je razmišljanje o različnih strahovih in razlogih zanje, slišati druge ljudi, ko govorijo o strahu in tako sprejeti strah kot naravno čustvo, ki je del vsakega človeka.
1.del:
Vsak dobi dva ali tri lističe z besedami: “Najbolj se bojim…”, otrok na listek napiše nadaljevanje stavka, torej česa se trenutno najbolj boji oz. ga je strah.
Lističe prepognemo in vržemo v klobuk.
2.del:
Igralci drug za drugim iz klobuka vlečejo lističe in preberejo strah, ki je na listku napisan. Strah, ki ga izžrebajo, poskušajo razložiti kot svojega, poiskati razloge za ta strah. Npr. “Bojim se, da bom izgubil prijatelje in bom ostal sam, potem se z nikomer ne bi mogel pogovarjati.”
3.del:
Po razlagi igralec izbere nekoga, ki bo prevzel vlogo “neustrašnega”, nekoga, ki se ne boji. Navedel bo različne protiargumente, s katerimi bo skušal prepričati, da ta strah ni tako strašen. Npr. “Jaz se ne bojim, da bi izgubil prijatelje, tudi, če se trenutno ne moremo družiti, ker se z njimi dobro razumem in ker se znamo skupaj zabavati, tudi preko različnih medijev. Če pa bi se to zgodilo, vem da bi se zbližal s kom drugim in postal dober prijatelj njemu.”
Igralcem oz. družinskim članom razložimo, da ni potrebno drug drugega prepričevati, ampak samo pojasniti razloge za strah in proti njemu. Iz vloge “neustrašnega” potem igralec preide v vlogo “plašnega”, izvleče listek iz klobuka in razloži nov strah. Tako se potem igra nadaljuje.
“Naj se ti ne zgodi, da boš na koncu življenja ugotovil, da sploh nisi živel. Mnogi namreč šele takrat, ko zapuščajo ta svet in se ozirajo nazaj v svoje življenje, zagledajo veselje in lepoto, ki jim nista bila dana zaradi strahov, ki so jih živeli.” (Clearwater, indijanski pisec)
Povzeto po: Darja Vtič Tišar: Pri nas doma se pogovarjamo
V branje svetujemo članek specialnega pedagoga in strokovnjaka za motnje vedenja in osebnosti, Marka Juhanta.
(https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-razvajanje-ampak-za-vzgajanje-291843.html ) (26. 3. 2020)
“PRI NAS DOMA SE POGOVARJAMO” (26. 3. 2020)
S to temo vas želimo spomniti, kako pomembno je poslušati drug drugega, si pomagati, se podpreti v težkih trenutkih, se pogovarjati. Otroci in odrasli se v teh trenutkih spopadajo z različnimi občutki kot so negotovost, jeza, strah, nevednost itd. Pomembno je, da dovolimo občutkom priti na plan in jih skušamo skupaj predelati.
Sedaj so družine veliko skupaj, nekatere v manjših prostorih, kar posledično lahko vodi tudi v pogostejša nesoglasja oz. konflikte med družinskimi člani. Starši si lahko za reševanje sporov med sorojenci sedaj vzamete več časa. Vztrajajte pri tem, da se pogovorijo, usmerjajte njihove pogovore in skupaj iščite rešitve konfliktov. Zelo uspešna je lahko tudi igra vlog.
Kadar pa vam ostane še kaj prostega časa, lahko z otroki naredite tudi kakšno vajo. Predlagamo nekaj primerov iz priročnika Darje Vtič Tršinar, Pri nas doma se pogovarjamo.
Vaja: Modrosti
Niz lepih misli. Vstavite manjkajoče besede, tako, da dobite spodbudne misli. So vam všeč?
Odloči se, da boš _______________________________ in ne sovražil.
Odloči se, da boš _______________________________ in se ne vdal.
Odloči se, da boš zdravil in ne _______________________________.
Odloči se, da se boš _______________________________ in ne jokal.
Odloči se, da boš ustvarjal in ne ______________________________.
Odloči se, da boš _____________________________ in ne obrekoval.
Odloči se, da boš ______________________________ in ne rušil.
Odloči se, da boš spoštoval in ne _____________________________.
( SMEJAL, RANIL, ZANIČEVAL, VZTRAJAL, GRADIL, LJUBIL, UNIČEVAL, HVALIL)
Nato se z otroki pogovorite:
Kaj je lažje? Prvo ali drugo?
Kaj ti gre bolje od rok? Pozitivno ali negativno?
Imaš več ljudi rad, ali ti več ljudi gre na živce?
Znaš vztrajati ali se hitro vdaš?
Je lažje zgraditi grad iz peska ali ga zrušiti? Kaj ti večkrat počneš; gradiš ali rušiš?
Ti je lažje na človeku najti dobro ali slabo lastnost?
Za konec naj otroci na list papirja napišejo eno lepo misel, lahko še kaj narišejo. To obesite na vidno mesto nekje v stanovanju in skušajte temu čim bolj slediti.
Predlogi:
V SEBI, V LJUDEH IN V ŽIVLJENJU IŠČEM LEPE STVARI.
SAM SEM USTVARJALEC SVOJEGA ŽIVLJENJA.
SAM MORAM BITI SPREMEMBA, KI JO HOČEM VIDETI V SVETU.
VEM, DA ME ŽIVLJENJE NE ŽELI PRIZADETI, AMPAK UČITI.
SEM RADOVEDEN RAZISKOVALEC SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA.
KO DELAM DOBRO, SE DOBRO POČUTIM; KO DELAM SLABO, SE SLABO POČUTIM.
Socialna igra: Dobro v nas
Usedemo se v krog. Vsak izmed družinskih članov iz lista papirja izdela harmoniko. Na zgornji trak harmonike napiše svoje ime in jo preda svojemu levemu sosedu. Ta napiše na naslednji trak eno lepo lastnost tistega, čigar ime je na vrhu harmonike. Harmonika naj bo vedno zložena tako, da se ne vidi, kaj je napisal naš predhodnik. List naj kroži tako, da vsak zapiše eno lepo misel za vse člane. Družine z manj člani lahko krog ponovite.
Na koncu vsak dobi svoj list z mnogimi kvalitetami, ki jih ostali vidijo na njem.
Nato se z otroki pogovorite:
Kaj je bil po njihovem mnenju namen te vaje?
Jim je bilo težko najti pozitivne lastnosti za vsakega člana posebej?
Kako so se ob pisanju lepih sporočil počutili?
Kako se počutijo ko nekomu rečejo nekaj neprijaznega, nesramnega?
Kako se počutijo sedaj, ko so o sebi prebrali same lepe stvari?
Za konec otroke opogumite naj bodo naslednje dni še posebej pozorni na to, kaj govorijo. Skušajo naj uporabljati pozitivne, prijazne besede. Skupaj lahko opazujete, kako to vpliva na vaše odnose znotraj družine.
Čas za družino je nekaj, kar si vsi želimo. Vsi ga pričakujemo. Zdi se nam celo, da je nekaj samoumevnega.
Pa vendar ga pogosto nimamo dovolj. Koliko si ga bomo vzeli, je odvisno od tega, kako si razporedimo vsakodnevne obveznosti in določimo prioritete. V obdobju, ki ga trenutno živimo, smo nekako primorani ostati doma, v krogu najožjih družinskih članov. Sedaj je prav, da smo večino časa v družini res prisotni. Vse opravke oz. gospodinjska dela lahko počnemo skupaj in z veseljem; v teh dneh se lahko veliko družimo, pogovarjamo, zabavamo in skupaj počnemo tisto, kar nas veseli.
Kljub temu, da smo doma, pa je smiselno, da načrtujemo dejavnosti, ki jih bomo skupaj počeli. Nasvet za strukturiran urnik najdete v zavihku Nasveti za lažje delo doma. Učinkovito načrtovanje družinskega in svojega časa vam lahko marsikaj olajša, obenem pa vašo družino čustveno zbliža.
Nekaj predlogov za skupno, družinsko preživljanje prostega časa:
Igrajte družabne igre (karte, monopoly, activity, človek ne jezi se, 4 v vrsto ipd.). Če jih nimate doma, lahko na enostaven način kakšno tudi izdelate (primer: https://dominstil.si/clovek-ne-jezi-se-kam-z-zamaski/ )
Naredite si zabavo v pižamah - pyjama party ali rokoborbo z blazinami.
Skupaj uredite vrt, sadite, obrežite drevje.
Organizirajte karaoke - otroci jih obožujejo.
Pretvarjajte se, da ste žirantje v oddaji Slovenija ima talent. Otroci bodo zelo veseli vaših ocen in kakšnega zlatega gumba.
Sestavljajte sestavljanke.
Predvsem pa se veliko POGOVARJAJTE. V naslednjih dneh vam bomo posredovali dejavnosti, ki so zajete v priročniku Darje Vtič Tršinar, Pri nas doma se pogovarjamo.
Page updated
Report abuse