Sproščanje

Lahko bi rekli, da je stres naša psihološka percepcija pritiskov, ki jih doživljamo na eni strani ter telesnega odziva na te pritiske na drugi. Stresni odziv se sproži takrat, ko zaznamo določeno nevarnost. Ob tem se aktivirajo stresni hormoni (kortizol, adrenalin in noradrenalin), ki zbudijo »beži, otrpni ali se bojuj« odziv v našem telesu. Po koncu posamezne stresne situacije se naše telo sicer vrne v normalno stanje, toda kadar je stresnih situacij preveč, jih ne prepoznamo, ali se vlečejo daljše časovno obdobje, našemu telesu ne dopustimo, da se umiri in vrne v prvotno stanje. To pa lahko vodi v izgorelost ali nastanek marsikatere fizične ali psihične bolezni.

Večina psiholoških študij je pokazala, da je najbolj učinkovit spopad s stresom, prakticiranje tehnik sproščanja. Tehnike sproščanja namreč sprožijo odziv, ki je nasproten stresnemu – tako imenovan relaksacijski odziv.

Obstaja sicer več tehnik globoke sprostitve, ki imajo različne pozitivne učinke, prav vse pa pripomorejo k boljšemu zdravju in dobremu počutju.

Ker smo si med seboj različni, moramo najti tisto tehniko, ki najbolj ustreza nam, naši osebnosti in našemu načinu življenja. Da ugotovimo, katera je prava, pa moramo biti predvsem pripravljeni poskusiti ter ne obupati prehitro, če nam katera na začetku ne paše najbolj.

Dihalne tehnike so najbolj osnovne in najbolj preproste tehnike globoke sprostitve, ki jih lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli.

Ko dihamo polno, počasi in s predpono, se umirimo, bolje počutimo ter imamo večji občutek samonadzora.

Posledično se v svojem telesu počutimo bolj udobno, kar pa vpliva tudi na našo samozavest, občutek kontrole nad situacijami ter lažji nadzor nad begajočimi mislimi.

Obenem lažje predelamo neprijetne občutke, kot sta strah in frustracija ter si tako damo možnost, da hitreje doživimo prijetnejše, kot sta navdušenje in veselje.

Joga je ena izmed najbolj priljubljenih telesnih aktivnosti v sodobnem svetu. To ni presenetljivo, glede na vse prednosti, ki jih prinaša našemu telesu in umu.

Pri jogijski praksi, s pomočjo specifičnega izvajanja vaj, pospešimo krvni obtok, umirimo srčni utrip, postanemo bolj raztegljivi, pomirjeni ter se bolj zavedamo samih sebe.

Joga je priporočljiva predvsem zato, ker se hkrati posveča tako telesni kot tudi duševni ravni sprostitve.

Za sproščanje mišične napetosti je najbolj pogosto uporabljena tehnika mišične relaksacije.

Podobno kot pravilno dihanje, nam mišična relaksacija omogoča, da ponovno dobimo občutek nadzora nad lastnim telesom. To povzroči, da se počutimo bolj udobno in sproščeno.

Vizualizacija je sprostitvena tehnika, ki sprosti telo, umiri misli ter zmanjša napetosti v telesu.

Pri izvajanju vizualizacije so vsi naši čuti pozorno usmerjeni na jasno predstavljanje, na delu pa je tudi naša domišljija.

Ta tehnike nam pomaga, da povežemo zavedni in nezavedni um ter omogoči mislim, da usmerijo telo proti pozitivnim odzivom.

Vizualizacija je lahko prilagojena in usmerjenja k različnim ciljem, vključno s sproščanjem in umirjanjem v stresnih situacijah, zmanjševanju anksioznosti, povečanju samozavesti ter pripravi na kvaliteten spanec.

Eden izmed učinkovitih načinov sproščanja je tudi prakticiranje čuječnosti, ki vam ga bomo predstavili v naslednji objavi.