Živimo imamo marsikaj, pa le malo od tega

Imel sem opravilo,  kratko malo košnjo trave in pospravljanje vej.

Ker se mi je pokvarilo kolo, sem šel 20 minut prej.

Ko sva šla s prijateljem mimo koles,  ki so na razpolago v mestu,

celo lahko pohvalno rečem v našem mestu zdaj že na mnogih  krajih,

sem dejal.

Najbolje je, da niti ne popravljam kolesa,

plačaš letno nekaj malega  evrov in si lahko vzameš občinsko,

kolo kadar rabiš.

Rekel sem tudi, no sta tudi dve kolesi na električni pogon.

Pa mi je odgovoril,  pri  tem zgine namen,  pol nimaš nič od tega, 

se pelješ ne razgibaš se,  in imel je prav.

Npr; Električni skiro- ni taka novost;

Res je sem odgovoril, kot je usmerjeno vse,

v tem  tako vsem zelo dobro znanem svetu.

Živimo in nimamo nič, ali le bore malo od tega.

Pelješ se, zgledaš imenitno, tako strašno moderno, vsi vidijo da si  kúl,   doživiš vožnjo,  zelo lepo,  je zelo zabavno veter pihlja,

uživaš in potem greš delat,  sedet v pisarno cel dan.

No,  k temu še dodaja,  mogoče je tako, prvi mesec potem vse preide v rutino

in nezavedno posest, kot vse drugo.

Potem se voziš, delaš, ne da bi imel kaj od tega, razen mogoče kako tegobo,  za nameček pa še neradi pokažemo iz česa je izšla ali tega niti ne vemo,  krivimo za nastale  težave pa vse drugo.

Zvečer pa,  tako zakrčeni spat.

No navadno,  ko se zboli, potem še z berglami in brez moči skušamo narediti to,  

kar bi prej z lahkoto, in tudi bolezen bi bila verjetno, če bi prišla bolj pozna in vsekakor krajša.

Danes človek vse več sedi, in živi tako,  da vse manj uporablja svoje moči.

Živi a ima bore malo od tega, že dolgo je to tako, ne mislim v smislu posesti, ampak nečesa dosti bolj pomembnega.

Treba je vedeti,, da je to bilo nekako prisotno v vseh obdobjih, saj nezadovoljen  nesrečen človek, 

vsekakor ni  produkt zadnjega obdobja.

V kaj se taka začetna sreča sprevrže,  je le treba z močnim pogledom srca, le  vse do dna videti,  nihče si v začetku tega ne želi en drugemu,  vendar kasneje,  kasneje,     kaj le nastane iz vsega tega.

No saj vemo,  kaj se zgodi, kjer so take osnove, ljudem in bitjem, ko si s trudom nekaj skup spravijo.

Stalno razpravljamo o vrlinah, ki so enostavne,  brez,  da bi jih, res blagodejno medsebojno popolnoma v vsej ljubezni uporabili.

Kaj je  hujšega, kot narobe razumljene in uporabljene vrline?

Hujši a zelo priliznjen  je sam vzrok tega,  ki ga moramo odpraviti pri sebi.