Ko stanje celotnega človeka doseže tako zavest, ki je ne samo nevtralna, ampak nevtralno (živa), odpadejo vsi napačni dejavniki.

Nikoli ne dovoli po tem, da bi šel pod koga tako, da bi to zgubil.

Tu ni glede tega niti najmanjšega vprašanja.

Kajti brez tega, niti ne more pomagati ljudem, kajti je še sam potreben pomoči in bi prišel pod zelo slaba naključja.

Ozaveščen človek, ne da svoje izvorne biti v varstvo drugih.

Tudi skrbi, da je vedno živa, in se ne spozabi nikdar .

Pomislite, to dati komu v varstvo; malo se zamoti spozabi in si fuč, tudi, če ti reče žal mi je, kaj je pa s tabo.

Tudi je ne podarja, saj jo podarja Bog. Poskrbi pa, da je z njim v skladu.

Tudi namesto vas ne more biti vdan Bogu, tam kjer bi morali biti vi, če to niste .

Zaradi tega, ker je popolnoma prav, je tudi njegova ustvarjalnost taka, torej ne ustvari ničesar, ki ne bi imelo bistvenega in bi bilo kvarno, in uničujoče za izvorno bit vsakogar in vse-razodetje,

vse torej dela po božjem načrtu. Torej je pri njem prvo, potek in zadnje v redu.

Kajti, če je popolnoma ozaveščen, je lahko samo pomočnik drugim, da izvorno bit razodenejo.

Ko naredi vse, tudi ve, da tisti, ki grejo po poti prav, jo tudi obdržijo in razodenejo.

Kajti vedeti je treba, da na koncu je človek vedno prepuščen samemu sebi, ravno tu je treba najbolj, v vsej jasnosti izpolnjevati to, k čemu je vsak človek poklican.

Tu nočem, da bi se to razumelo kot neko brezobzirno prepustitev človeka samemu sebi, ampak, da se na koncu zmeraj razodene, kaj je v njem, ali njegova bit.

Tu se pokaže, kaj je v njemu.

Čeprav mnogi ob času pomoči, znajo pozorno poslušati, ko so prepuščeni samemu sebi, naredijo velikokrat največje neumnosti.