Grenki vsakdan
Kako nas lahko lepi trenutki dvignejo, kar brez treninga in meditacije, in nam napravijo vsakdanje življenje neznosno.
Koliko bolj nas to udari, če še treniramo, kako pobegniti vsakdanu in življenju, si je po tej zgodbi prav lahko predstaviti.
Jasno je vidno, kaj naredi malo nezadovoljstva s vsakdanjim življenjem v nas.
Sreča nas ne čaka na dopustu, ali kakem lepem kraju, srečo v srcu imamo, ko jo nosimo s sabo vsak trenutek. Dolgo sem iskal srečo, in je nisem našel, dokler nisem razumel neke napisane misli, ki je bila napisana na eni posodici. Pisalo je tako; Sreča je biti srečen.
Prej se mi je to zdelo preenostavno.
Redko kdo razišče korenine nezadovoljstva in jih izruje, saj veliko lažje vendar v resnici težje, je to prebarvati z lepim belilom.
Torej ne gre se za vdajanje sivemu vsakdanu, niti bežanje od njega.
Gre za to, da raziščemo vzroke zakaj je takšen. Vzroke lastne nesreče.
En vzrok je siguren, nekaj ne maramo.
Bolj zanimivo je to, kako nas v to potegne nevede, kako se zaradi lepih trenutkov,
kar nekako samodejno v nas zgradi odpor, do potem ko se to zgodi,
tako imenovanega grenkega vsakdana.
Sploh ni prav, da počitnice ne doživimo v vsem blišču in lepoti, v katerem se zgodijo.
Vendar trpeli bomo, če nam to doživetje, zasenči lepoto majhnih enostavnih vsakdanjih stvari in če bo imelo moč, jih narediti za nevredne.
Še huje je če jih imamo sami za nevredne.
Kaj nam to naredi ? 98% našega življenja za nevredno in še tista 2% zaradi tega, ker smo zasenčeni, čeprav na trenutke malo pozabimo kaj nas čaka, ne doživimo počitnic v vsej lepoti.
Tudi če smo zmožni popolnoma pozabiti, ko pride čas konca počitnic, se soočimo z odpori, ki nas čakajo. Večja in lepša kot je taka pozaba, toliko težji je vstop v realnost,
ki nas čaka.
V tem pa vladajo nezadovoljstvo prepiri zahrbtnosti in kdo ve kaj.
Odpreti srce res vso, je veliko več, kot odpreti samo oči.
Mirjan Mesiček