Mediacija v potrošniških sporih

Od kar človek medsebojno trguje prihaja pri tovrsnih obligacijskih razmerij do konfliktnih situacij, ki so povezane s starnimi in pravnimi napakami na blagu.

Po določbi 459. členu Obligacijskega zakonika (dalje: OZ) je napaka stvarna:

1. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet;
2. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana;
3. če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
4. če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Po določbi 48. člena OZ prodajalec kupcu odgovarja za pravno napako če,

1. ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena;
   1. prodajalec kakšne druge pravice odgovarja, da ta obstaja in da ni pravnih ovir za njeno uveljavitev.

Pri potrošniških sporih gre za reševanje sporov, ki so posledica izpolnjevanja pogodbenih obveznosti strank in sicer med trgovcem oz. izdelovalcem blaga ali ponudnikom storitve na eni strani in potrošnikom na drugi strani.

Spori se nanašajo na napake, ki se pojavljajo pri prodaji blaga in storitev zaradi razhajanj glede kvalitete, količine in vrste blaga ali storitve, ki so bile pogobeno dogovorjene in dejanskim stanjem po realizaciji ali pa škode, ki jo zaradi napak utrpi potrošnik.

Za reševanje tovrstnih sporov je mediacija primerna metoda za sporazumno rešitev konflikta, ki je običajno pravne narave. Na ta način je zagotovljena hitra in učinkovita rešitev, ki je sprejemljiva za obe stranki, ob sorazmerno nizkih stroških.