Ekosistemska mediacija

Osnovni teoretični okvir ekosistemske mediacije ali mediacije, ki se osredotoča na družino , je sistemska teorija, ki zagotavlja sredstva za konceptualizacijo in razumevanje posameznikovih izkušenj in življenjskih dogodkov v kontekstu družbenih procesov. Omogoča koristne načine razumevanja družinskih struktur, odnosov in vedenjskih vzorcev. V ekosistemskem modelu družinske mediacije mora biti kot ena od osrednjih vrednost izpostavljeno prepričanje, da udeleženci sami lahko ozaveščeno izbirajo načine dogovarjanja in sam proces mediacije.

Vsaka družina je edinstvena, njena kultura, specifične potrebe, okoliščine in razmerja pa so spremenljivke, ki vodijo v izid, ki ga družina obiskuje sama in ga nihče ne more oblikovati zanjo. Ta model se oddaljuje od teorije konflikta in pogajanja, od teorije o družinskih sistemih ter teorije navezanosti. Upošteva pomembne kulturne, družbene in pravne dejavnike.

Ekosistemski model mediacije je model participativnega odločanja, v katerem si družinski člani, večinoma starši, prizadevajo sprejeti sporazumne odločitve o zadevah, ki imajo psihološki, družbeni, ekonomski in pravni pomen ter posledice. Vodi lahko v konkreten sporazum, kot ga poznamo pri mediaciji s ciljem poravnave, ter vključuje tudi elemente spodbujanja komunikacije. Namen je pomagati družinskim članom sprejeti trajne in praktične dogovore o odnosih in praktične dogovore ter jih po potrebi tudi pravno urediti.

V ekosistemskem pristopu tvorijo pomemben del "mediacijskega sistema" slog, izkušnje in vrednote mediatorja ali kometiatorjev. Mediatorji v medijacijski proces prinesejo svojo zgodovino in izkušnje, kulturno pogojenost, poglede, vrednote in prepričanja. Zelo pomembno je, da se teh vplivov zavedajo in se izognejo temu, da bi jih zavestno ali nezavestno vsilili strankam v mediaciji.

Ekosistemski model mediacije je primeren za družinsko mediacijo, saj je njegov cilj pomagati družinam upravljati spremembe in ohranjati odnose med otroci in starši. Primeren je tudi za razreševanje medkulturnih in medgeneracijskih sporov. Je multidisciplinaren. Otroci so posamezniki, ne lastnina, in imajo lastne pravice, med drugim tudi pravico do ohranitve skrbnih in trajnih družinskih razmerij. Ločena družina je še vedno družina. Otroci in mladostniki morajo razumeti spremembe v svojem življenju zaradi česar ekosistemski mode mediacije omogoča neposredno ali posredno vključevanje otrok in mladostnikov v mediacijski proces, če se oba starša s tem strinjata, da je to primerno.