Rdeči veter - oktober 2014

Upor proti sistemu kot izraz družbene odgovornosti in razredne zavesti

Puntarji - gibanje za aktivno državljanstvo

"Bistveni pogoj obstanka in vlade meščanskega razreda je kopičenje bogastva v rokah posameznikov, tvorba in množitev kapitala ; pogoj kapitala je mezdno delo. Mezdno delo sloni izključno na medsebojni konkurenci delavcev. Industrijski napredek, ki mu načeluje brez volje in brez odporne sile znana buržuazija, postavlja namesto osamljenih delavcev po konkurenci njih revolucionarno združevanje (asociacijo). Z razvojem veleindustrije zmanjkuje buržuaziji pod nogami podlaga, na kateri proizvaja in si prisvaja produkte. Sama si producira lastnega grobarja. Nje propad in zmaga preletarijata sta neizogibna." Karl Marx, 1847

V zadnjem desetletju tudi v Sloveniji vse več ljudi spoznava, da smo sredi enega največjih spopadov, ki jih je kadarkoli doživelo človeštvo. Dobro organiziran razred poslovnežev in lastnikov kapitala ustvarja "novi svetovni red". V blišču neonskih luči, bogato obloženih trgovin in poslovnih priložnosti za slehernika smo pristali na razkroj socialne države, uničenje gospodarstva in predvsem na prevlado pohlepa in individualizma nad socialnim čutom, nad skupnostjo. Spregledali smo vsa opozorila. Zanašali smo se na mantro gospodarske rasti in kot veljavno sprejeli ekonomsko psevdoznanost, ki je podprta s kapitalom oblastnikov širila ideologijo neoliberalizma. Iz spanca nas ni zdramil propad podjetij, odpuščanje delavcev, vse bolj prisotna revščina. Bili smo zaposleni z ustvarjanjem lastne blaginje, z iskanjem poslovne priložnosti. Našega čuta za sočloveka ni predramil niti izbris več tisoč naših rojakov iz registra stalnih prebivalcev niti ukinitev bančnih računov varčevalcem iz nekdaj bratskih republik in zaplemba njihovega privarčevanega denarja v "naši" Ljubljanski banki. Verjeli smo v modrost in dobronamernost politikov, zanašali smo se, da bodo vsakokratne volitve prinesle spremembo. Nismo se predramili niti, ko so neonacisti in klerofašisti dvignili glavo in začeli postavljati spominske table sodelavcem okupatorja v drugi svetovni vojni, spreminjati imena trgov in ulic, potvarjati zgodovinske knjige, boj naši staršev, babic in dedov za samostojnost in samobitnost naroda in osvoboditev izpod jarma tujcev pa so začeli označevati kot totalitarizem, kot zločin. Bili smo ujeti v lastnih navideznih potrebah in plehki želji po imeti več.

Šele ko je zaradi nebrzdanega nepotizma in samovolje novih oblastnikov zavrelo v Mariboru, mestu heroj, se je kot iz morastih sanj prebudila celotna družba. Vstajništvo je v nekaj mesecih doseglo neverjetno podporo tudi do 80 % vseh anketirancev. Ljudje so hlepeli po spremembah. Nismo pa vedeli, ne kako in ne kaj. Skozi vstajniško vrenje so se začele oblikovati nove ideje. Mnogi izmed nas smo se prvič resno vprašali, kaj je socializem, kaj je neposredna demokracija, kaj je univerzalni temeljni dohodek, participatorni proračun. Začeli smo se ukvarjati z ustrojem samega kapitalizma, z drugo platjo politike, strankarskega sistema, z mehanizmi Evropske unije, s cilji in metodami neoliberalizma...

Preberi celoten prispevek

Kazalo

3

Grdi raček

Lojze Podobnik

4

Fašizem politično sredstvo fin. Kapitala

Rok Kralj

7

Kakšne barve je Bog

Mojca Žugman

11

Spoznanja

Darko Žlebnik

16

Pesnica Ljuba Rebolj

Uredil: Lojze Podobnik

19

Intervju z Mojco Žugman

Lojze Podobnik

23

Upor proti sistemu

Puntarji

27

Brecelj Primcu

Pismo