Puntarji v letu 2016

Datum objave: 31.12.2016 17:07:56

Gibanje že četrto leto vztraja pri svojih usmeritvah, ki jih na kratko lahko strnemo v prizadevanju za socializem in neposredno demokracijo ter s tremi NE, ki odražajo katere pojave vidimo kot škodljive družbi in proti katerim se vsak član gibanja po svojih najboljših močeh upira.

Trije NE predstavljajo:

    • NE fašizmu,

    • NE nacionalizmu in

    • NE neoliberalizmu.

Svoj program smo na lanski skupščini strnili v dokumentu Manifest za socializem in neposredno demokracijo, ki v uvodu pravi:

"Prihaja doba streznitve. Še nikoli v zgodovini človeštva ni tako malo ljudi obvladovalo tako velikansko količino moči. Še nikoli posamezniki nismo bili v takšni meri nadzorovani in obvladovani kot danes. In še nikoli v zgodovini civilizacije, naša vrsta in naravno okolje nista bila tako zelo ogrožena kot sta ogrožena v moderni dobi. Obdobje prekomernega trošenja naravnih virov, brezobzirnega izkoriščanja soljudi in nebrzdane koncentracije kapitala ter z njim prehajanje pretežnega dela družbene in politične moči v roke peščice zemljanov, nas je privedlo do točke preloma. Obljuba neomejene rasti in potrošniškega obilja, s katero je neoliberalni kapitalizem omrežil hotenja milijard ljudi, je dokončno prelomljena. Vse več se nas zaveda, da če želimo obstati kot družba in kot vrsta, moramo narediti korenite spremembe v medsebojnih odnosih, v načinu gospodarjenja in v načinu odločanja o skupnih zadevah."

V manifestu smo zapisali naše videnje novega organiziranja delavskega razreda, njegovo sestavo, antagonizme s katerimi se spopada in v šestih točkah opredelili svojo vlogo znotraj te nove organiziranosti, ki kliče po brezrazredni družbi, družbi osebne svobode in skupne odgovornosti za življenje in obstoj slehernika kakor tudi sveta kot celote. Prva točka pravi: "Puntarji ne predstavljamo posebne stranke, politične ali družbene elite znotraj delavskega razreda. Puntarji ne zastopamo posebnih, od interesov delavskega razreda ločenih interesov. Puntarji ne postavljamo posebnih načel po katerih naj bi se ravnal delavski razred."

V naslednjih treh točkah osvetlimo 3xNE. V peti točki povemo, da smo civilna družbeno-politična sila, ki deluje znotraj in preko številnih organizacij s ciljem povezovanja v aktivno sodelovanje posameznic in posameznikov na področju razvoja, uvajanja in širjenja ideje socializma in neposredne demokracije in da delujemo na poenotenju idejnega boja delavskega razreda.

V šesti točki pa pozivamo k delovanju in sodelovanju, ne priznavamo defetizma človeka-stroja in brezvoljnosti človeka-potrošnika: "Cilji puntarjev niso namišljeni in nedosegljivi. Zagovarjamo konkretne ukrepe s katerimi se lahko družba na lokalni, državni in meddržavni ravni preoblikuje v smeri povezane, strpne, solidarne in sonaravne skupnosti. Predlagamo smernice družbene preobrazbe, ki dolgoročno vodijo v družbo brez sistematičnega, s strani države podprtega nasilja, brez zadolževanja, brez škodljivega tekmovanja in pehanja za profitom, brez prevladujoče delitve na gospodarje in služabnike."

V tretjem poglavju manifesta smo podali in obrazložili sedem programskih usmeritev:

    • Oblast ljudstvu skozi mehanizme ljudskega odločanja.

    • Solidarnost je temelj človeške družbe.

    • Delavci naj bodo deležniki v podjetjih in kmetje naj bodo gospodarji svoje zemlje.

    • Kreativnost in samoudejanjanje posameznika kot jamstvo za uspešnost celotne družbe.

    • Davčna politika mora temeljiti na progresivnosti in pravičnosti

    • Nujnost povezovanja

    • Pravosodje in organi odkrivanja ter pregona kaznivih dejanj so dolžni zavarovati družbo pred škodljivim delovanjem posameznikov in kriminalnih združb.

Celotno besedilo manifesta je objavljeno na naši spletni strani www.puntarji.org.

Tudi letos smo se ob koncu leta člani gibanja zbrali na Skupščini puntarjev. Pregledali smo rezultate dela v preteklem letu in potrdili novo sestavo Zbora puntarjev. Člani Zbora puntarjev bomo kot najbolj aktiven del gibanja skrbeli za delovanje številnih delovnih skupin in povezave s sorodnimi organizacijami doma in po svetu.

V pregledu dela, ki smo ga opravili v tem letu, posebej izstopajo aktivnosti vezane na soorganizacijo protestov proti prodaji Luke Koper. Puntarji smo s tem nadgradili svoje prizadevanje za vzpodbujanje delavskega razreda k organiziranemu spopadu z vladajočim razredom. Delavcem, ki jih je propagandna mašinerija oblastnikov uspela depolitizirati, razdrobiti na gole tehnične podrazrede, kateri so se sposobni povezovati kvečjemu na temelju ozkih parcialnih interesov sindikalnih vodstvenih struktur, smo uspešno ponudili podporo organizirane civilne družbe, s tem pa upor iz tovarne preselili na ulice. Spoznali smo, da je to edini način delovanja, ki ima zmožnost, da delavce iz idejno neoblikovane strukture, ki se v hlastanju za višjimi mezdami grizejo okoli ideoloških razprtij in svojo kreativnost zapravljajo preko trendovske pop-kulture resničnostnih šovov in mega nakupovalnih središč, povzdigne v politično ozaveščeno družbeno silo, ki ne bo priznavala vsiljene hierarhije, navideznih avtoritet in nepravične razdelitve dobrin. Kapital je le mrtva farsa številk in brezvsebinskih papirjev, ki jih samopostavljeni nosilci kapitala izrabljajo, da lahko gospodarijo z našimi življenji. Delavci ustvarjamo, zato imamo pravico do odločanja. Med najpomembnejše aktivnosti tega leta štejemo sodelovanje pri organizaciji proslave ob dnevu priključitve Primorske matični domovini. S tem smo izpolnili našo zavezo iz Tolmina in dokazali, da lahko ob pomoči lokalnih občinskih struktur enako ali še bolj uspešno prireditev izpeljemo povsem brez udeležbe govornikov iz vodilnih političnih struktur. Politične stranke so odgovorile na način, da so preko svojih klientov v civilni družbi močno povečale prisotnost strankarskih veljakov na drugih prireditvah, kjer se je v strahu pred nestrinjanjem občinstva z njihovimi nastopi, povečalo tudi policijsko varstvo. Imperij zla vrača udarec, a ljudje se vseeno prebujajo. Puntarski duh iz Tolmina se širi med ljudmi.

Omeniti velja naše tradicionalne prireditve, kot sta Grahovo in Sabotin. V Grahovem se ob obletnici napada sil osi na Jugoslavijo spomnimo vseh žrtev druge svetovne vojne in hkrati opozorimo na nezakonito postavljanje spomenikov in neprimernost obeleževanja izdajalcev in zločincev kot žrtev ali celo kot junakov. Gre za poskus vladajočega razreda, da skozi potvarjanje zgodovine dodatno razdeli in med seboj spre delavski razred. Zgodovina je za nas učiteljica, poskušamo jo razumeti in uporabiti v sedanjosti, za prihodnost. Zato smo pred leti Sekciji Maj45 pomagali obnoviti napis TITO na Sabotinu in skupaj z vsemi primorskimi domoljubi ter ostalimi antifašisti nadaljujemo tradicijo prižiganja bakel v spomin na zmago nad nacifašizmom.

Kot organizatorji, soorganizatorji ali udeleženci smo tudi v tem letu sodelovali na številnih protestih, dogodkih vezanih nanje in prireditvah.

Pred nami so veliki izzivi. Zavedamo se, da kapitalizem umira. Nebrzdana rast navideznega kapitala, je dokončno razslojila prebivalstvo sveta do te mere, da niti družba niti okolje tega ne zmore prenašati. Vojne, ki postajajo vse hujše in vse bolj uničevalne, so posledica boja za prevlado nad naravnimi viri. Ne bojujejo se ljudstva drugo proti drugemu, pač pa gre za agresijo finančne aristokracije proti ljudstvom vsega sveta. Bolj kot se poglablja kriza, bolj se dviguje tudi zavest ljudi, da je potrebno nekaj storiti. Kot v vseh dosedanjih družbenih krizah, se ljudje zatekajo k religiji, spiritualizmu in novim, všečnim, pogosto instant idejam družbene prenove. Prevladujoča religija sodobnega sveta je potrošništvo. Pohlep je njeno gonilo, trgovski centri so njene katedrale. Na dnu so dehumanizirane množice brezpravnih, nevidnih delavcev, vmes zasvojeni, brezvoljni in brezciljni ter vse ožji sloji delavcev, ki zase mislijo, da so srednji razred, ne zavedajo pa se, da je neskončno bolj verjetno, da bodo že jutri zdrsnili na dno kot pa, da bodo kadarkoli prišli v krog bogatih, kot jim ga slika sodobni medijski panoptikum. Prav na vrhu pa stojijo finančni centri moči, oblastniki, ki so se uspešno organizirali v razred finančne aristokracije. Stisko ljudi v odsotnosti humanizma, pravice, etike in morale v političnem prostoru, izkorišča skrajna desnica, ki strah delavstva, ki je bil v času vzpona neoliberalizma izdan in zapuščen s strani politične levice, skozi jezo in sovraštvo usmerja proti drugim skupinam delavcev: proti brezposelnim, beguncem, etničnim skupinam... Slovenski delavec nasprotuje delavcu, ki prihaja iz vojnih področij Sirije ali iz ekonomsko opustošenih področij Afrike, hkrati pa avstrijski delavec kot vsiljivca vidi prav tega istega slovenskega delavca, ki ga prikazuje kot sicer prijaznega, a ne preveč pridnega in ne preveč pametnega "Kekca", ki da ogroža domač način življenja in domače ženske. Najsi gre za parodijo ali ne, v tem stereotipu se skrivajo isti strahovi, kot jih desnica izrablja za vzpodbujanje sovraštva proti tistim, ki jih uvršča v kategoriji "drugi" in "drugačni". Kdo je tu Kekec, bi se moral vprašati vsak, ki ga je strah svojega tovariša, svoje tovarišice.

Le skupaj, delavke in delavci vsega sveta, lahko ustvarimo boljši svet. Nas je 99,9%. Njih je le nekaj tisoč. Mi hodimo po naši zemlji, dihamo naš zrak, pijemo našo vodo in ustvarjamo s svojimi rokami. Oni imajo le številke zapisane v dokumentih, ki v resnici ne predstavljajo ničesar in so plod sprevržene domišljije. Na vrvici nas držijo z navideznimi dolgovi, ki so jih ustvarili sami, ki ne veljajo nič, ki nikoli niso bili in nikoli ne bodo postali realnost. Ker so bili vsi dolgovi sveta ustvarjeni iz nič, jih je nemogoče kadarkoli povrniti. So pa njihovo edino orožje in dokler vanje verjamemo, tudi njihovo najmočnejše orožje.

Nobena reforma ne more spremeniti sveta na bolje. Spremeni ga lahko le revolucija.

Puntarji, gibanje za aktivno državljanstvo

Facebook
Google+
Twitter