Pravica do vode je temeljna človekova pravica

V Združeni levici podpiramo predlog za začetek postopka za spremembo ustave RS, s katerim bo voda v ustavo vpisana kot splošna in temeljna človekova pravica.Ne tako dolgo nazaj so Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija s svojimi zahtevami državam v finančnih težavah vsiljevala doktrino drastičnega varčevanja, ki se ja manifestirala v zahtevah po privatizaciji vsega javnega – zdravstva, šolstva, transporta, državnih podjetji in bank ter pitne vode in vodnih virov. Argument Trojke in zagovornikov privatizacije pitne vode in vodnih virov je bil, da so država, mestne oblasti in lokalne skupnosti slab gospodar vodnih virov in vodovodne infrastrukture in da je zato slednje potrebno privatizirati. Izkušnje držav in mestnih oblast, kjer so nadzor in izkoriščanje javnih vodovodov prevzela zasebne korporacije, so slabe: cena vode se je zvišala, korporacije niso vlagale v vzdrževanje vodovodne infrastrukture, kvaliteta pitne vode je upadla, medtem ko je dobiček zasebnih korporacij rastel.

Nevarnost za liberalizacijo oskrbe s pitno vodo nista samo kriza in prezadolženost držav. Težnjo po privatizaciji vodnih virov in vodovodne infrastrukture ter drugih javnih storitev se kaže tudi v čezatlantskih sporazumih TISA, CETA in TTIP. Razlog je globalno dejstvo, da je voda že postala redka dobrina in kot taka zanimiva za trg in globalne korporacije.

Čeprav ima Slovenija trenutno dobro zakonodajo na področju voda, ki določa, da je voda naravno dobro in da le država kot njen upravitelj lahko podeljuje koncesije za njeno uporabo, to nikakor ne pomeni, da ne more priti na predlog sedanje (ali katere koli druge) Vlade ali največje koalicijske stranke, ki rada privatizira in ne podpira tega predloga, do spremembe zakonodaje na področju voda v Državnem zboru, ki bi omogočila privatizacijo vodnih virov in vodne infrastrukture.

Zato v Združeni levici menimo, da je vpis pravice do pitne vode v Ustavo pravi korak. Naše stališče lahko strnemo v tri točke.

1. Voda mora biti dostopna vsem univerzalno, obravnavati jo moramo kot človekovo pravico. Trg in profitni motiv pa, vemo, selekcionirata dostop do dobrin na podlagi premoženja, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zato moramo vodo zaščititi pred lovom na dobiček in preprečiti kakršnekoli oblike privatizacije.

2. Primeri iz tujine dokazujejo zasebno lastništvo nad vodo kot popolnoma neučinkovito. Preskrba se je poslabšala, cene so se dvignile, skupaj z njimi pa so poskočili tudi dobički peščice posameznikov in korporacij. In še tako neoliberalne mestne oblasti in vlade iz dneva v dan bolj ugotavljajo, da to preprosto ne gre, zato se organizacija preskrbe s pitno vodo vrača v naročje javnega, v roke državljanov.

Isti razlogi - tržna organizacija, kapital in njegovo lovljenje profitov - ravno na primeru vode kažejo svojo pogubnost za ljudi, a so v resnici na delu tudi v drugih panogah. Zato v Združeni levici nasprotujemo ne samo privatizaciji javnega dobrega ampak tudi privatizaciji bank in podjetji v javni lasti.

3. Javna neprofitna podjetja, ki bi po tem predlogu prevzela nase preskrbo s pitno vodo, zagotavljajo univerzalen, nediskriminatoren dostop do dobrine sleherniku pod enakimi pogoji. Hkrati pa odpirajo možnost drugačnega, boljšega upravljanja, kot smo mu bili v Sloveniji priča do danes. V Združeni levici predlagamo in si želimo, da so ta podjetja organizirana demokratično, po socialističnih načelih. Konkretno to v prvi vrsti pomeni delavsko kontrolo nad podjetji in vodilno vlogo zaposlenih pri njihovem upravljanju.

Puntarji, gibanje za aktivno državljanstvo

člani 4. bloka Združene levice

Ilustracija: Titanik by Metka Kutin