Osamosvojitev pa taka!
Datum objave: 5.11.2016 18:29:32
Janez Muhvič
Imamo več kritično in umsko nepismenih, kot smo jih imeli kdaj koli v svoji zgodovini. Imamo več zaposlenih, ki se morajo preživljati na Rdečem
križu in Karitasu. Imamo več poneumljenih, ki jih usmerjajo farji in strankarski veljaki. Imamo več pripravljenih za denar narediti najpritlehnejše stvari. Imamo več razumnikov, ki se udinjajo režimu
za dober položaj in privilegije. Imamo vsega, česar nam niti najmanj ni treba; veliko več, kot smo to imeli v svoji zgodovini.
Minil je praznik države, države, ki ne pomeni,
da predstavlja celotno ljudstvo. Je
vladavina elite sumljivih namenov in ljudstvu
dokazano škodljivih. Ustava in vsi na
njej temelječi zakoni so napisani tako, da
tatinske klike, ki nam vladajo, lahko počnejo,
kar koli se jim zazdi. V primeru, da katerega
od kriminalcev začopati kakšen odločen
in pošten kriminalist, ga ali jo potem
preda sebi podobnemu tožilcu, le-tega ali
le-to lahko reši samo sodišče. Za največje
mojstre lopovščine najvišje – ustavno. Kako
si drugače razlagati dejstvo, da tisti, ki je izročil
podkupnino, sedi v zaporu svoje države,
tisti, ki pa jo je v tej naše kvazi državni,
»samostojni« tvorbi sprejel, se na prostosti
petelini s sebi enakimi? Ali da je neka direktorica
vladajoči kliki koristnega gradbenega
podjetja poleg vseh gnusob pobrala še
denar, ki so ga zaničevani, zatirani in izkoriščani
sotrpini zbrali za na delovišču smrtno
ponesrečenega tovariša, enostavno pobasala
v lastni žep, zdaj pa lepo iz udobnega
zapora žene biznis še naprej? In še in še …!
Najbolj jasno sliko oblastnikov kažejo iz trte
izviti dodatki tistih neupravičencev, ki nesramno
ministrujejo in nas odirajo že izpod
kože, čeprav bi morali biti vzor poštenja in
poosebljene etike v tej vladi, ki se razglaša
za etično!
Se bo morda komu posvetilo, da gre za
neofašizem, zrasel na kapitalističnem zelniku,
in se zavedel, kako smo lepo ograjeni z NATO rezalno
žico? Se bo morda kdo zamislil, da ta ograja
pomeni taborišče za nas same in ne zaščite
pred begunci, ki je bila izgovor za njeno
postavitev in ponovljeno krajo narodovega
denarja? Se bo kdo zamislil nad to uvoženo
demokracijo za lopove, klerofašiste in
neonaciste, ki se prosto gibljejo po deželi
slovenski in celo s privoljenjem predsednika
vlade ter ministrice za obrambo vadijo na
vojaškem poligonu? Se bo kdo vprašal, zakaj
se »čuki« ne zanimajo za njih, temveč za
ljudi, ki imajo svojo glavo?
Dnevi v drugi polovici junija so namenjeni
praznovanju države. Za ljudstvo je to po
moje prej mesec žalovanja za samostojnostjo,
neodvisnostjo, svobodo govora, gibanja,
ustvarjanja in predvsem mesec žalovanja
za sproščenim življenjem in ustvarjanjem
lastne sreče in sreče celotne družbe.
Takrat, ko smo odšli na plebiscit, smo imeli
povsem drugačno predstavo o samostojnosti
in lastni državi, ki naj bi to samostojnost
zagotovila. Plebiscit je uspel samo zato, ker
smo bili zavedeni, porinjeni v najgrše vode
nečloveštva s strani še danes vladajoče in
lopovske klike – danes vidimo s strani tujih
okupatorskih mrež tudi nagrajene – v nacionalizem
in občutek ogroženosti zaradi izkoriščanja
»tistih doli«. Vladajoči pa dejanske
ogroženosti ne omenjajo več, saj so oni
tisti, ki nas ogrožajo. Lahko nas je sram, ker
smo bili ovce, in danes nas je lahko sram, ker smo še večje ovce – slovenceljni brez
poštenja, ponosa, brez čuta odgovornosti
zase in za sočloveka, brez odgovornosti
za lastne otroke, kaj šele za otroke drugih
soljudi in domovino, ki jim jo vsi enako dolgujemo!
Vse kaže, da smo se identificirali z
njimi.
Res, lepo smo napredovali! Doživljamo
uradno potujčevanje in govorimo spakedranščino.
Imamo zagotovo več brezposelnih,
kot jih prikazuje uradna statistika. Imamo
več kot četrtino revežev od obeh milijonov,
preskrbljenih pred plebiscitom. Imamo več
kritično in umsko nepismenih, kot smo jih
imeli kdaj koli v svoji zgodovini. Imamo več
zaposlenih, ki se morajo preživljati s pomočjo
Rdečega križa in Karitasa. Imamo več
poneumljenih, ki jih usmerjajo farji in strankarski
veljaki. Imamo več pripravljenih za
denar narediti najpritlehnejše stvari. Imamo
več razumnikov, ki se za dober položaj in
privilegije udinjajo režimu. Imamo vsega,
česar nam niti najmanj ni treba veliko več,
kot smo to imeli v svoji zgodovini. Imamo
nešteto »svetovalcev« in tujih kapitalističnih
»usmerjevalcev« v ministrstvih, upravah, generalnih
direktoratih, direktoratih in agencijah,
ki so same sebi namen. Imamo upravni
aparat, ki je transmisija med oblastjo in
podložniško rajo; služi odločevalcem in se
zraven ukvarja z bedarijami, ki si jih absolutist
Ludvik XIV. ne bi mogel izmisliti niti v najbolj
nečimrnih sanjah. Že četrt stoletja nas
klika prepričuje, kako nam bo EU postlala
grofovsko posteljo. Že četrt stoletja nas prepričuje,
kako smo nesposobni in da nimamo
znanja. Celo predsednik države vzpodbuja
zlate maturante, naj odhajajo v tujino. Izselilo
se je že na desetine tisočev ljudi, med njimi
smetana domače pameti. Kaj to pomeni
za naš obstoj, ki mora temeljiti na znanju,
ni jasno samo slovenceljnom. Imamo tujce,
ki nam za našo muko določajo usodo. Imamo
Bruselj, to svetlo točko prihodnosti! Imamo
NATO, ki ji ni kos nobena zločinska organizacija.
Imamo domače izdajalce, ki de
iure in de facto omogočajo okupacijo vsega
našega najboljšega, najpomembnejšega
za naš obstoj. Česar niso mogli Hitlerju
in Mussoliniju omogočiti SLS, Rupnik in Rožman,
ko sta s tanki okupirala našo domovino,
to omogočajo naši demokrati na vrhu
oblasti in gospodarstva novodobnim okupatorjem
za pritlehne, umazane provizije v
denarju ali oblastni moči, lahko tudi oboje
hkrati. Tudi za dve fotografiji narcisoidnega
nečimrneža z zločincem št. 1 na svetu nas
lahko kot teroriste zasledujejo, prisluškujejo,
aretirajo, zaslišujejo, odvlečejo v Guantanamo,
ne da bi imeli pravico do vprašanja,
kaj šele več od tega. Ta tajni sporazum z
največjim svetovnim roparjem je vrhunec
demokracije, ki jo živimo. Imamo vojsko »v
službi domovine«, ki po besedah njenega
vrhovnega poveljnika ni sposobna braniti
domovine. Nimamo pa vojske, ki bi temeljila
na domoljubju in ne na plači. Nimamo
mladih in usposobljenih, ki bi znali nameriti
in sprožiti na sovražnika – ta bo vsekakor
prej ali slej prišel. Obeta pa nam še 25 tisoč
gardistov. Ni težko ugotoviti, kakšnih in za
koga. Že zdaj nas lahko vojska obravnava
enako kot policija. Zakonito.
Narodu ni dovoljeno imeti referenduma,
na katerem bi odločal o bistvenih vprašanjih
za svoj obstoj in ohranitev še tistega
malo, kar mu je ostalo iz časa pred četrt
stoletja, za kar sedaj skrbijo jazbeci od tu in
iz tujine. Vrhunski profesor etike je poskrbel,
da je to zelo pravno in strokovno zapisano
v ustavi. To je eno izmed redkih področij,
na katerem ima veljavo Ustava RS. O spremembi
ustave se naroda ne vpraša. Zelo
demokratično – kot v sužnjelastniški Grčiji in
Rimu. Etično!
Imamo trgovce z ljudmi, t. i. »agencije za
upravljanje s človeškimi resursi«. Imamo tudi
državni Zavod za zaposlovanje – za napotovanje
iskalcev zaposlitve na te trgovce!
Imamo samoplačniško zdravstvo, kar pomeni
»crkni, če nimaš denarja«! Imamo dopolnilno
zdravstveno zavarovanje, s katerim
se polnijo žepi posameznikov, narod pa ne
more dočakati zdravljenja.
Imamo zastrupljevalnice namesto trgovin
z zdravo, domačo hrano. Ker je poceni in
narod nima denarja za primerno hrano kot
garant zdravja in obstoja. Naj služijo premnogi
pohlepni zdravniki in farmacevti?!
Imamo policijo ter vojsko, ki bolj čuvata
režim kot narod in njegovo imetje.
Imamo šolstvo, ki ustvarja poklicne idiote
in ne svobodoljubnih, kritičnih ter ustvarjalnih
razmišljajočih ljudi. Da nas čim prej pohopsajo tisti, s katerimi izdajalske klike sodelujejo!
In še veliko tega imamo, česar ne bi
smeli imeti, in enako tako preko vsake mere
nimamo tistega, kar nam po vseh človeških
zakonih pripada. Zelo moralno odgovorno
in v nebo vpijoče etično.
Zdrava kmečka pamet in svobodoljubje
je največji terorist, smrtni sovražnik kapitalizma.
Nekdanja UDBA je bila milo jagnje v
primerjavi s tem, kar imamo danes.
In vse dokler ne bomo prenehali biti sloveceljni,
nas bodo lahko vlekli za nos in delili
na tiste, ki so za tega ali onega osamosvojitelja.
Teh pa je danes več kot gob po
dežju. Nekateri so komaj danes polnoletni.
Vsaki dan se prikaže kakšen novi srečni lisjak.
Nastalo je celo društvo teh lisjakov, ki
skrbi za to, da se bo vedelo, kdo je ta glavni
in edini osamosvojitelj in kdo je hodil z njim
za našo Indijo Koromandijo.
Vse, kar je bilo potrebno izpeljati in plačati,
tudi s krvjo, pa naj bo prav ali narobe,
je izvedlo ljudstvo. V našem primeru v svojo
škodo. Tudi v prevratu na slabše je tekla kri
nedolžnih, zavedenih, za zlagane cilje ali s
prisilo zakona, ki si ga je spisala klika.
Danes ti osamosvojitelji nimajo niti toliko
poštenja, da bi to priznali. Še več – pripisujejo
si zasluge in rezultate, ki jih samo oni
poznajo. Narod vidi in čuti nekaj povsem
drugega. Oni so država in po potrebi bodo
zamenjali narod.
Z rezultati osamosvojitve se ne bi upal
hvaliti. Še manj bi se upal lagati ljudem v
oči in jih prepričevati, kako so svobodni,
srečni, siti, zadovoljni s službo ali celo brez
nje in optimistično zagledani v prihodnost.
Narodu preostaja samo, da se odreče vsega,
kar mu na temelju dela in spoštovanja
pripada in potem bomo kar vzleteli v nebo!
Slovenceljnom se to pač lahko počne. Ker
nimajo poguma, nimajo ponosa, ki krasi
vsakega pravega človeka. Tako delajo tudi
farji, ki obljubljajo nebesa po smrti, v življenju
pa imajo trnje za rajo, golo rit in prazno
glavo. Če kdo primerja državo in početje
farjev, bo prišel do marsičesa zanimivega
na področju, ki zadeva njihovo sodelovanje
v po ustavi »sekularni« državi.
Naš narod je nekdaj izrekel, da vrag ni
tako črn, kot se ga barva. Neslovenceljni
pa bi danes pritrdili, da je še bolj črn. Kajti
vraga, kot ga je naredil in ga še bolj dela
črnega kapitalizem, še nikoli ni bilo.
Vendar:
Ves svet danes zahteva ukinitev
kapitalizma in vsega, kar nosi s seboj
pri svoji »inplantaciji demokracije«.
To pomeni, da misel je. In misel je
temelj vseh dejanj. Misli noben tank
ne bo ustavil, ne ustavi je niti noben
natiskan, nepokrit denar današnjega
sveta, za katerega vemo, kje se
podnevi in ponoči tiska; peščica največjih
zločincev ga ima na razpolago
za sovražno zadolževanje, zavajanje,
kupovanje pokvarjenih duš, za
umore. Naši vrli vladarji so nas tako
zadolžili za vrtoglavih 32 milijard, a
mi od tega nismo videli prav ničesar,
kar bi bilo za nas. Nenehno ustvarjajo
bančne luknje, denar pa spet
pronica kot voda v pesek. Le kam so
denarci šli? Odgovor je zelo enostaven.
Na mladih svet ostaja. In kar me
neizmerno veseli, mi daje moči tudi
za najhujše, so mladi. Niso ravno vsi
za računalniki ali v »hotelu mama«.
Budijo se, organizirajo in delujejo.
Na njih se usmerjajo zavedeni, zamaskirani
mladci s pirotehniko, kiji
in kamnitimi kockami. Slednje orožje
spominja na dogodek pred hramom
demokracije, ko je po koncu slučajno
prišel mimo veliki guru. Spominja
pa še kako na Rožmana in Rupnika.
To pomeni, da svoboda ne prihaja
sama ali s peticijami, z mirnimi protesti,
s čakanjem na kralja Matjaža.