Osamosvojitev pa taka!

Datum objave: 5.11.2016 18:29:32

Janez Muhvič

Imamo več kritično in umsko nepismenih, kot smo jih imeli kdaj koli v svoji zgodovini. Imamo več zaposlenih, ki se morajo preživljati na Rdečem

križu in Karitasu. Imamo več poneumljenih, ki jih usmerjajo farji in strankarski veljaki. Imamo več pripravljenih za denar narediti najpritlehnejše stvari. Imamo več razumnikov, ki se udinjajo režimu

za dober položaj in privilegije. Imamo vsega, česar nam niti najmanj ni treba; veliko več, kot smo to imeli v svoji zgodovini.

Minil je praznik države, države, ki ne pomeni,

da predstavlja celotno ljudstvo. Je

vladavina elite sumljivih namenov in ljudstvu

dokazano škodljivih. Ustava in vsi na

njej temelječi zakoni so napisani tako, da

tatinske klike, ki nam vladajo, lahko počnejo,

kar koli se jim zazdi. V primeru, da katerega

od kriminalcev začopati kakšen odločen

in pošten kriminalist, ga ali jo potem

preda sebi podobnemu tožilcu, le-tega ali

le-to lahko reši samo sodišče. Za največje

mojstre lopovščine najvišje – ustavno. Kako

si drugače razlagati dejstvo, da tisti, ki je izročil

podkupnino, sedi v zaporu svoje države,

tisti, ki pa jo je v tej naše kvazi državni,

»samostojni« tvorbi sprejel, se na prostosti

petelini s sebi enakimi? Ali da je neka direktorica

vladajoči kliki koristnega gradbenega

podjetja poleg vseh gnusob pobrala še

denar, ki so ga zaničevani, zatirani in izkoriščani

sotrpini zbrali za na delovišču smrtno

ponesrečenega tovariša, enostavno pobasala

v lastni žep, zdaj pa lepo iz udobnega

zapora žene biznis še naprej? In še in še …!

Najbolj jasno sliko oblastnikov kažejo iz trte

izviti dodatki tistih neupravičencev, ki nesramno

ministrujejo in nas odirajo že izpod

kože, čeprav bi morali biti vzor poštenja in

poosebljene etike v tej vladi, ki se razglaša

za etično!

Se bo morda komu posvetilo, da gre za

neofašizem, zrasel na kapitalističnem zelniku,

in se zavedel, kako smo lepo ograjeni z NATO rezalno

žico? Se bo morda kdo zamislil, da ta ograja

pomeni taborišče za nas same in ne zaščite

pred begunci, ki je bila izgovor za njeno

postavitev in ponovljeno krajo narodovega

denarja? Se bo kdo zamislil nad to uvoženo

demokracijo za lopove, klerofašiste in

neonaciste, ki se prosto gibljejo po deželi

slovenski in celo s privoljenjem predsednika

vlade ter ministrice za obrambo vadijo na

vojaškem poligonu? Se bo kdo vprašal, zakaj

se »čuki« ne zanimajo za njih, temveč za

ljudi, ki imajo svojo glavo?

Dnevi v drugi polovici junija so namenjeni

praznovanju države. Za ljudstvo je to po

moje prej mesec žalovanja za samostojnostjo,

neodvisnostjo, svobodo govora, gibanja,

ustvarjanja in predvsem mesec žalovanja

za sproščenim življenjem in ustvarjanjem

lastne sreče in sreče celotne družbe.

Takrat, ko smo odšli na plebiscit, smo imeli

povsem drugačno predstavo o samostojnosti

in lastni državi, ki naj bi to samostojnost

zagotovila. Plebiscit je uspel samo zato, ker

smo bili zavedeni, porinjeni v najgrše vode

nečloveštva s strani še danes vladajoče in

lopovske klike – danes vidimo s strani tujih

okupatorskih mrež tudi nagrajene – v nacionalizem

in občutek ogroženosti zaradi izkoriščanja

»tistih doli«. Vladajoči pa dejanske

ogroženosti ne omenjajo več, saj so oni

tisti, ki nas ogrožajo. Lahko nas je sram, ker

smo bili ovce, in danes nas je lahko sram, ker smo še večje ovce – slovenceljni brez

poštenja, ponosa, brez čuta odgovornosti

zase in za sočloveka, brez odgovornosti

za lastne otroke, kaj šele za otroke drugih

soljudi in domovino, ki jim jo vsi enako dolgujemo!

Vse kaže, da smo se identificirali z

njimi.

Res, lepo smo napredovali! Doživljamo

uradno potujčevanje in govorimo spakedranščino.

Imamo zagotovo več brezposelnih,

kot jih prikazuje uradna statistika. Imamo

več kot četrtino revežev od obeh milijonov,

preskrbljenih pred plebiscitom. Imamo več

kritično in umsko nepismenih, kot smo jih

imeli kdaj koli v svoji zgodovini. Imamo več

zaposlenih, ki se morajo preživljati s pomočjo

Rdečega križa in Karitasa. Imamo več

poneumljenih, ki jih usmerjajo farji in strankarski

veljaki. Imamo več pripravljenih za

denar narediti najpritlehnejše stvari. Imamo

več razumnikov, ki se za dober položaj in

privilegije udinjajo režimu. Imamo vsega,

česar nam niti najmanj ni treba veliko več,

kot smo to imeli v svoji zgodovini. Imamo

nešteto »svetovalcev« in tujih kapitalističnih

»usmerjevalcev« v ministrstvih, upravah, generalnih

direktoratih, direktoratih in agencijah,

ki so same sebi namen. Imamo upravni

aparat, ki je transmisija med oblastjo in

podložniško rajo; služi odločevalcem in se

zraven ukvarja z bedarijami, ki si jih absolutist

Ludvik XIV. ne bi mogel izmisliti niti v najbolj

nečimrnih sanjah. Že četrt stoletja nas

klika prepričuje, kako nam bo EU postlala

grofovsko posteljo. Že četrt stoletja nas prepričuje,

kako smo nesposobni in da nimamo

znanja. Celo predsednik države vzpodbuja

zlate maturante, naj odhajajo v tujino. Izselilo

se je že na desetine tisočev ljudi, med njimi

smetana domače pameti. Kaj to pomeni

za naš obstoj, ki mora temeljiti na znanju,

ni jasno samo slovenceljnom. Imamo tujce,

ki nam za našo muko določajo usodo. Imamo

Bruselj, to svetlo točko prihodnosti! Imamo

NATO, ki ji ni kos nobena zločinska organizacija.

Imamo domače izdajalce, ki de

iure in de facto omogočajo okupacijo vsega

našega najboljšega, najpomembnejšega

za naš obstoj. Česar niso mogli Hitlerju

in Mussoliniju omogočiti SLS, Rupnik in Rožman,

ko sta s tanki okupirala našo domovino,

to omogočajo naši demokrati na vrhu

oblasti in gospodarstva novodobnim okupatorjem

za pritlehne, umazane provizije v

denarju ali oblastni moči, lahko tudi oboje

hkrati. Tudi za dve fotografiji narcisoidnega

nečimrneža z zločincem št. 1 na svetu nas

lahko kot teroriste zasledujejo, prisluškujejo,

aretirajo, zaslišujejo, odvlečejo v Guantanamo,

ne da bi imeli pravico do vprašanja,

kaj šele več od tega. Ta tajni sporazum z

največjim svetovnim roparjem je vrhunec

demokracije, ki jo živimo. Imamo vojsko »v

službi domovine«, ki po besedah njenega

vrhovnega poveljnika ni sposobna braniti

domovine. Nimamo pa vojske, ki bi temeljila

na domoljubju in ne na plači. Nimamo

mladih in usposobljenih, ki bi znali nameriti

in sprožiti na sovražnika – ta bo vsekakor

prej ali slej prišel. Obeta pa nam še 25 tisoč

gardistov. Ni težko ugotoviti, kakšnih in za

koga. Že zdaj nas lahko vojska obravnava

enako kot policija. Zakonito.

Narodu ni dovoljeno imeti referenduma,

na katerem bi odločal o bistvenih vprašanjih

za svoj obstoj in ohranitev še tistega

malo, kar mu je ostalo iz časa pred četrt

stoletja, za kar sedaj skrbijo jazbeci od tu in

iz tujine. Vrhunski profesor etike je poskrbel,

da je to zelo pravno in strokovno zapisano

v ustavi. To je eno izmed redkih področij,

na katerem ima veljavo Ustava RS. O spremembi

ustave se naroda ne vpraša. Zelo

demokratično – kot v sužnjelastniški Grčiji in

Rimu. Etično!

Imamo trgovce z ljudmi, t. i. »agencije za

upravljanje s človeškimi resursi«. Imamo tudi

državni Zavod za zaposlovanje – za napotovanje

iskalcev zaposlitve na te trgovce!

Imamo samoplačniško zdravstvo, kar pomeni

»crkni, če nimaš denarja«! Imamo dopolnilno

zdravstveno zavarovanje, s katerim

se polnijo žepi posameznikov, narod pa ne

more dočakati zdravljenja.

Imamo zastrupljevalnice namesto trgovin

z zdravo, domačo hrano. Ker je poceni in

narod nima denarja za primerno hrano kot

garant zdravja in obstoja. Naj služijo premnogi

pohlepni zdravniki in farmacevti?!

Imamo policijo ter vojsko, ki bolj čuvata

režim kot narod in njegovo imetje.

Imamo šolstvo, ki ustvarja poklicne idiote

in ne svobodoljubnih, kritičnih ter ustvarjalnih

razmišljajočih ljudi. Da nas čim prej pohopsajo tisti, s katerimi izdajalske klike sodelujejo!

In še veliko tega imamo, česar ne bi

smeli imeti, in enako tako preko vsake mere

nimamo tistega, kar nam po vseh človeških

zakonih pripada. Zelo moralno odgovorno

in v nebo vpijoče etično.

Zdrava kmečka pamet in svobodoljubje

je največji terorist, smrtni sovražnik kapitalizma.

Nekdanja UDBA je bila milo jagnje v

primerjavi s tem, kar imamo danes.

In vse dokler ne bomo prenehali biti sloveceljni,

nas bodo lahko vlekli za nos in delili

na tiste, ki so za tega ali onega osamosvojitelja.

Teh pa je danes več kot gob po

dežju. Nekateri so komaj danes polnoletni.

Vsaki dan se prikaže kakšen novi srečni lisjak.

Nastalo je celo društvo teh lisjakov, ki

skrbi za to, da se bo vedelo, kdo je ta glavni

in edini osamosvojitelj in kdo je hodil z njim

za našo Indijo Koromandijo.

Vse, kar je bilo potrebno izpeljati in plačati,

tudi s krvjo, pa naj bo prav ali narobe,

je izvedlo ljudstvo. V našem primeru v svojo

škodo. Tudi v prevratu na slabše je tekla kri

nedolžnih, zavedenih, za zlagane cilje ali s

prisilo zakona, ki si ga je spisala klika.

Danes ti osamosvojitelji nimajo niti toliko

poštenja, da bi to priznali. Še več – pripisujejo

si zasluge in rezultate, ki jih samo oni

poznajo. Narod vidi in čuti nekaj povsem

drugega. Oni so država in po potrebi bodo

zamenjali narod.

Z rezultati osamosvojitve se ne bi upal

hvaliti. Še manj bi se upal lagati ljudem v

oči in jih prepričevati, kako so svobodni,

srečni, siti, zadovoljni s službo ali celo brez

nje in optimistično zagledani v prihodnost.

Narodu preostaja samo, da se odreče vsega,

kar mu na temelju dela in spoštovanja

pripada in potem bomo kar vzleteli v nebo!

Slovenceljnom se to pač lahko počne. Ker

nimajo poguma, nimajo ponosa, ki krasi

vsakega pravega človeka. Tako delajo tudi

farji, ki obljubljajo nebesa po smrti, v življenju

pa imajo trnje za rajo, golo rit in prazno

glavo. Če kdo primerja državo in početje

farjev, bo prišel do marsičesa zanimivega

na področju, ki zadeva njihovo sodelovanje

v po ustavi »sekularni« državi.

Naš narod je nekdaj izrekel, da vrag ni

tako črn, kot se ga barva. Neslovenceljni

pa bi danes pritrdili, da je še bolj črn. Kajti

vraga, kot ga je naredil in ga še bolj dela

črnega kapitalizem, še nikoli ni bilo.

Vendar:

Ves svet danes zahteva ukinitev

kapitalizma in vsega, kar nosi s seboj

pri svoji »inplantaciji demokracije«.

To pomeni, da misel je. In misel je

temelj vseh dejanj. Misli noben tank

ne bo ustavil, ne ustavi je niti noben

natiskan, nepokrit denar današnjega

sveta, za katerega vemo, kje se

podnevi in ponoči tiska; peščica največjih

zločincev ga ima na razpolago

za sovražno zadolževanje, zavajanje,

kupovanje pokvarjenih duš, za

umore. Naši vrli vladarji so nas tako

zadolžili za vrtoglavih 32 milijard, a

mi od tega nismo videli prav ničesar,

kar bi bilo za nas. Nenehno ustvarjajo

bančne luknje, denar pa spet

pronica kot voda v pesek. Le kam so

denarci šli? Odgovor je zelo enostaven.

Na mladih svet ostaja. In kar me

neizmerno veseli, mi daje moči tudi

za najhujše, so mladi. Niso ravno vsi

za računalniki ali v »hotelu mama«.

Budijo se, organizirajo in delujejo.

Na njih se usmerjajo zavedeni, zamaskirani

mladci s pirotehniko, kiji

in kamnitimi kockami. Slednje orožje

spominja na dogodek pred hramom

demokracije, ko je po koncu slučajno

prišel mimo veliki guru. Spominja

pa še kako na Rožmana in Rupnika.

To pomeni, da svoboda ne prihaja

sama ali s peticijami, z mirnimi protesti,

s čakanjem na kralja Matjaža.