Dejavniki na podlagi delovnih nalog vključujejo:

Ročno premeščanje bremen, ki ga opravlja eden ali več delavcev, kot na primer dviganje, držanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, nošenje ali premikanje bremen.

Breme je lahko neživo, na primer koši za perilo ali vozički, ali pa živo (oseba). Merila za oceno tveganj ročnega premeščanja bremen, zlasti kjer obstaja tveganje za poškodbe hrbta, so jasno določena v Prilogi I k Direktivi Sveta 90/269/EGS.

Tveganje kostno-mišičnih obolenj se poveča, če je breme:

• pretežko: ni natančne omejitve teže, ki bi veljala za varno 20- do 25 kg breme je za večino ljudi težko breme,
• preveliko: če je breme veliko, ni mogoče upoštevati osnovnih pravil za dvigovanje in nošenje (kot na primer držati breme čim bližje telesu), zaradi česar se mišice hitreje utrudijo,
• ga je težko prijeti: to lahko povzroči, da predmet zdrsne iz rok in pride do nezgode; bremena z ostrimi robovi ali nevarnimi materiali lahko poškodujejo delavce,
• neuravnoteženo ali nestabilno: to privede do različne obremenitve mišic in utrujenosti mišic, ker je središče teže predmeta odmaknjeno od sredine telesa delavca,
• težko dosegljivo: seganje do predmeta z iztegnjenimi rokami ali upogibanje ali zvijanje trupa zahteva več mišične moči,
• take oblike ali velikosti, da je pogled delavca oviran, zaradi česar obstaja večja možnost zdrsa/spotika, padca ali trčenja.

Ročno premeščanje bremen, ki ga opravlja eden ali več delavcev, kot na primer dviganje, držanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, nošenje ali premikanje bremen. Breme je lahko neživo, na primer koši za perilo ali vozički, ali pa živo (oseba). Merila za oceno tveganj ročnega premeščanja bremen, zlasti kjer obstaja tveganje za poškodbe hrbta, so jasno določena v Prilogi I k Direktivi Sveta 90/269/EGS.

Tveganje kostno-mišičnih obolenj se poveča, če je breme:

• pretežko: ni natančne omejitve teže, ki bi veljala za varno 20- do 25 kg breme je za večino ljudi težko breme,
• preveliko: če je breme veliko, ni mogoče upoštevati osnovnih pravil za dvigovanje in nošenje (kot na primer držati breme čim bližje telesu), zaradi česar se mišice hitreje utrudijo,
• ga je težko prijeti: to lahko povzroči, da predmet zdrsne iz rok in pride do nezgode; bremena z ostrimi robovi ali nevarnimi materiali lahko poškodujejo delavce,
• neuravnoteženo ali nestabilno: to privede do različne obremenitve mišic in utrujenosti mišic, ker je središče teže predmeta odmaknjeno od sredine telesa delavca,
• težko dosegljivo: seganje do predmeta z iztegnjenimi rokami ali upogibanje ali zvijanje trupa zahteva več mišične moči,
• take oblike ali velikosti, da je pogled delavca oviran, zaradi česar obstaja večja možnost zdrsa/spotika, padca ali trčenja.

Nerodni položaji ali gibi, kot na primer upogibanje in/ali zvijanje, dvignjene roke, upognjena zapestja, pretirano iztegovanje ali pretirano naprezanje,

• ponavljajoče se dejavnosti/ravnanje (to je v zdravstvu redko),
• daljše stanje, kot na primer v operacijskih dvoranah pri operacijski mizi ali v kuhinji,pogosto združeno z upogibanjem ali nerodnim položajem,
• sedenje med opravljanjem administrativnega dela in evidentiranja, pogosto združeno z delom za računalnikom.

Osebni/individualni dejavniki so še posebej pomembni in vključujejo:

• pomanjkanje izkušenj, usposabljanja ali poznavanja dela;
• vedenje posameznika: stres, hiter način življenja, utrujenost, raztresenost, pomanjkanje odgovornosti, brezbrižnost ali navade, ki lahko privedejo do nevarnega ravnanja (npr. neuporaba pripomočkov, preobremenitev, nošenje neprimernih oblačil, obutve ali drugih osebnih predmetov),
• fizično zmožnost za delo: ocena tveganja mora upoštevati, ali je delavec fizično primeren za delo, delavec je lahko izpostavljen večjemu tveganju, če je:

1. fizično neprimeren za opravljanje zadevnega dela (zaradi telesnih mer in zmogljivosti, kot so višina, teža ali moč),
2. dosegel določeno starost: tveganje kostno-mišičnih obolenj je visoko za zelo mlade delavce in se povečuje s starostjo ter številom delovnih let,
3. v preteklosti že imel kostno-mišično obolenje: če je delavec slabšega zdravja (npr. poškodba hrbta) ali invalid, je verjetnost poslabšanja stanja še večja.

Psihološki in psihosocialni dejavniki vključujejo:

• visoke zahteve pri delu, nasprotujoča si navodila in odgovornosti, časovni pritisk ali pomanjkanje nadzora nad delavčevim lastnim delom, ki so pomembni dejavniki za pojav in poslabšanje kostno-mišičnih obolenj,
• medsebojne odnose, ki imajo pomembno vlogo: pomanjkanje spoštovanja in podpore, pomanjkanje pomoči, medsebojni spori in nadlegovanje imajo lahko fizične posledice; sprostitev stresnih hormonov lahko na primer privede do zategnjenosti mišic in težav z mišicami.