JULIJ–SEPTEMBER

V osrčju Kozjanskega regijskega parka je 3. in 4. oktobra potekalo 24. Zborovanje slovenskih geografov, ki ga je organizirala Zveza geografov Slovenije v sodelovanju z Oddelokm za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Kozjanskim regijskim parkom in Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru

Prvi dan je na gradu Podsreda postregel z raznovrstnimi geografskimi vsebinami, ki so se v začetnem delu s plenarnimi prestavitvami in okroglo mizo nanašale na lokalni prostor, kjer se je odvijalo zborovanje, v drugem delu pa so imeli geografinje in geografi možnost predstaviti raziskovalne dosežke slovenske geografije v zadnjih letih. Dan smo zaključili s slavnostno večerjo v Kozjem, kjer je Zveza geografov Slovenije podelila tudi priznanja letošnjim prejemnikom. Drugi dan zborovanja je bil namenjen strokovni ekskurziji po Kozjanskem regijskem parku, kjer smo od blizu raziskovali različne fizično- in družbenogeografske dimenzije območja, spoznali kulturno pokrajino in se posvetili tudi njeni zgodovini.

Organizatorji smo posebno veseli, da se je dogodka udeležilo skoraj 150 slovenskih geografov in geografinj, med katerimi so bili pomembno zastopani tudi učitelji geografije in študenti. Visoko število udeležencev in vsebine dvodnevnega dogajanja potrjujejo, da slovenska geografija živi in se razvija, zato se že danes veselimo tega, kar nam bo leta 2029 prineslo 25. zborovanje slovenskih geografov v Ilirski Bistrici.

Po treh letih kabinetnega in terenskega dela, s katerim smo analizirali trenutno stanje na področju rekreacijskih navad in infrastrukture v Sloveniji, se zaključuje projekt »Prostorsko upravljanje in stanje rekreacijske infrastrukture ter rekreacijske navade v kontekstu družbenih sprememb v zadnjih treh desetletjih«. V projektu smo sodelovali Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Fakulteta za šport in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL. Sklepne ugotovitve in rezultate smo predstavili v okviru zaključnega dogodka na dan slovenskega športa, 23. septembra 2025.

Projekt, ki se je osredotočil na prostorsko razporeditev, upravljanje in uporabo rekreacijske infrastrukture v Sloveniji, je pokazal, da se Slovenci gibamo nadpovprečno veliko, pri čemer pa obstajajo velike prostorske razlike v dostopnosti in kakovosti rekreacijskih površin.

Med glavnimi rezultati izstopajo:evidenca rekreacijske infrastrukture na nacionalni ravni;

• podroben popis rekreacijske infrastrukture na občinski ravni v treh pilotnih občinah;

• nov predlog tipologije rekreacijske infrastrukture, ki omogoča bolj sistematično načrtovanje in primerjave med območji;

• analiza sprememb rekreacijskih navad Slovencev v zadnjih tridesetih letih, med drugim večje zanimanje za dejavnosti na prostem in nove oblike rekreacije;

• priporočila za upravljanje in načrtovanje športnorekreacijske infrastrukture.

V razpravi na okrogli mizi s predstavniki lokalnih in nacionalnih deležnikov pri oblikovanju rekreacijske infrastrukture smo razpravljali o izzivih rekreacijske infrastrukture v prihodnje, priložnostih za prihodnost ter pomembnosti učinkovitega upravljanja za trajnostni razvoj prostora.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim raziskovalkam in raziskovalcem, predavateljem, razpravljavcem ter udeležencem sklepnega dogodka za njihov dragocen prispevek!

Avtorji fotografij: Boštjan Rogelj, Dejan Cigale, Jasna Sitar 

Člani Oddelka za geografijo UL FF smo se v sodelovanju s podjetjem Pileus d.o.o. med 25. in 29. avgustom raziskovalno mudili v Črni Gori. Oddelek na več območjih vzpetih delov te države opravlja večletne meteorološke meritve. V mraziščih Valoviti do (Durmitor), Kričačko polje, Staračko polje  in Planinica (Sinjajevina) smo odčitali podatke meritev lanskoletne zime in opravili vzdrževalna dela pri meteoroloških postajah, ki niso vzdržale pritiskov surovih vremenskih razmer visokogorskega sveta. 

Podatki meritev so pokazali, da smo na Kričačkem polju 20. februarja 2025 izmerili do sedaj najnižjo zabeleženo temperaturo zraka Črne Gore. Ta je znašala -41,6 °C. Izmerjena je bila v obdobju mirnega anticiklonalnega vremena, ko je bila na območju prisotna hladna in suha kontinentalna zračna masa z visokim zračnim tlakom. S tem so bili v kombinaciji z ugodno topografijo vzpostavljeni dobri pogoji za intenzivno radiacijsko ohlajanje zraka. 

Poleg raziskovanja mrazišč smo na območju Orjena odčitali tudi podatke 3 dežemerov, s katerimi raziskujemo vpliv orografske pregrade na proženje padavin na zahodni strani in tvorjenje padavinske sence na vzhodni strani te gorske verige, ki velja za enega izmed najbolj namočenih delov Evrope. 

Poleg raziskovalnega dela nismo pozabili na kolege Filozofske fakultete v Nikšiću in Inštituta za zgodovino Univerze Črne Gore, s katerimi smo se srečali v Podgorici. Vsem se zahvaljujemo za prijeten sprejem. 

Nekatera raziskovalna sodelovanja se zgodijo povsem nepričakovano, a če jim damo priložnost, lahko prerastejo v zelo plodna partnerstva. Tako se je zgodilo tudi z raziskovalnim sodelovanjem z Blažko Rupnik, Slovenko, ki pripravlja doktorat na Oddelku za geografijo Univerze v Seulu v Južni Koreji. Spomladi 2024 nas je kontaktirala z idejo o  sodelovanju v mednarodnem projektu, ki raziskuje pravičen (zeleni) prehod na podeželju v šestih državah po svetu: na Tajskem, v Južni Koreji, Gani, Tanzaniji, Grčiji in Sloveniji.

Glavni cilj raziskave, ki jo vodi Univerza v Seulu, je preučiti, kako različne podeželske skupnosti načrtujejo in izvajajo t. i. "pametne" ukrepe, ki spodbujajo modernizacijo, digitalizacijo, socialno vključenost ter trajnostni razvoj podeželja. V Sloveniji sva raziskavo usmerili v področje pametnih vasi in se posvetili vprašanju, kako posamezniki in skupnosti razumejo svoje potrebe ter kako se oblikuje skupna zgodba oz. vizija (ang. Common Narrative of Needs). Na podlagi sedmih študij primera, ki so prostorsko, tematsko in tipološko zajele raznolika slovenska podeželska okolja, sva analizirali, katere vsebine lokalne skupnosti izpostavljajo kot ključne za svoj razvoj in katere pristope uporabljajo za njihovo uresničevanje. 

Rezultate raziskave sva predstavili med 7. in 11. julijem 2025 na mednarodni konferenci Evropskega združenja ruralnih sociologov (ESRS), ki je potekala v Rigi (Latvija). Najin prispevek z naslovom “Smart Village as a Tool for Multi-Actor Rural Innovation Ecosystems: Applying a Narrative of Needs Methodology in Seven Slovenian Smart Village Initiatives” je bil deležen pozitivnega odziva, predvsem zaradi inovativne metodološke zasnove in kritičnega pogleda lokalnih skupnosti.

Konferenca je ponudila pester program: od plenarnih predavanj vodilnih raziskovalcev, terenskega dneva z obiskom latvijskega podeželja, do številnih tematskih sekcij, ki so pokrivale aktualne perspektive razvoja podeželja. Močno je odmevala tudi vloga žensk v kmetijstvu in na podeželju, kjer je bil posebej izpostavljen tudi naš projekt FLIARA (ang. Female-led Innovation in Agriculture and Rural Areas). Prav tako so bile v ospredju razprave o generacijski in inovacijski prenovi podeželja in prihodnosti kmetijstva, pri čemer smo se povezali raziskovalci iz različnih evropskih držav, ki se ukvarjamo z vprašanjem novih pristopnikov v kmetijstvo. Konferenca je bila zanimiva tudi z vidika, da so se je udeležili različni profili raziskovalcev (geografi, sociologi, antropologi, agrarni ekonomisti, okoljske in politične študije itd.) in je utrdila interdisciplinarni pristop k preučevanju podeželja. Iz Slovenije smo se jo udeležili dr. Majda Černič Istenič in Ana Novak z BF UL, dr. Duška Knežević Hočevar z ZRC SAZU in Sara Mikolič z Oddelka za geografijo FF UL.