JANUAR–MAREC

V sredo, 11. decembra 2024, je v prenovljeni Gosposki in Križevniški dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU potekalo tradicionalno prednovoletno srečanje Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani (AGUL). Letos je bilo še posebej praznično obarvano, saj smo se skupaj spomnili 20. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo – prelomnega trenutka v sodobni zgodovini države in tudi pomembnega poglavja v razvoju Slovenije.

Osrednji dogodek večera je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali vidni sogovorniki, geografi, med njimi mag. Aša Rogelj, mag. Igor Mally, dr. Fedor Černe in Alojz Peterle, ki so v različnih vlogah sooblikovali predpristopno obdobje ali danes sodelujejo pri izvajanju evropskih politik. Pogovor je ponudil priložnost za refleksijo o tistem zgodovinskem času, ki je bil, kot so sogovorniki soglasno poudarili, eden najbolj enotnih in reformno usmerjenih obdobij slovenske politike.

Slovenija je v obdobju približevanja Evropski uniji izkazala izjemno sposobnost usklajevanja različnih političnih in strokovnih glasov ter v kratkem času izpeljala vrsto ključnih gospodarskih, upravnih in pravnih reform, ki so ji tlakovale pot v evropsko skupnost. Udeleženci so opozorili tudi na geografske učinke vstopa v EU – od infrastrukturnega razvoja in črpanja kohezijskih sredstev do sprememb v regionalni politiki in vsakdanjem življenju prebivalcev.

Večer se je nadaljeval s slovesno podelitvijo Bohinčeve nagrade Zveze geografov Slovenije za leto 2023, ki jo je prejela Ivana Žigon za svoje magistrsko delo z naslovom "Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za njihovo terensko prepoznavanje" (mentor dr. Blaž Repe in somentorica dr. Mojca Ilc Klun).

Ob zaključku smo se zbrali na prijetnem prednovoletnem druženju, kjer ni manjkalo geografskih spominov, živahnih pogovorov in optimističnih pogledov v leto 2025.

AGUL se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje vsem podpornikom dogodka:

Oddelku za geografijo FF UL, Ljubljanskemu geografskemu društvu, Geografskemu inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in Zvezi geografov Slovenije. V želji, da naj bo tudi prihajajoče leto 2025 polno radovednosti, raziskovanja in povezovanja – vrednot, ki so zaznamovale tako vstop Slovenije v EU kot delovanje geografov vse odtlej, smo zaključili prijetno prednovoletno druženje.

V okviru dogodkov Leta dediščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani smo 4. marca popoldan organizirali prijeten interdisciplinaren sprehod po Tivoliju. Pod vodstvom Maruše Zorec (Fakulteta za arhitekturo), Renate Novak Klemenčič (Oddelek za umetnostno zgodovino FF), Tatjane Adamič (ZVKDS OE Ljubljana) in Barbare Lampič (Oddelek za geografijo FF) smo si ogledali vlogo dediščine v prostoru. Triurni sprehod po 44 ha velikem parku Tivoli nas je vodil mimo številnih zavarovanih območij kulturne dediščine. Skozi zgodovino pa vse do danes se je park spreminjal, postopoma so vanj z »različno občutljivostjo« za okolico vstopale nove dejavnosti in objekti. V parku Tivoli sta bila v začetku 20. stoletja zgrajena dva gostinska objekta: Hotel Tivoli – Švicarija in Hotel Bellevue. Oba objekta sta razglašena za spomenika lokalnega pomena. Kljub enakemu varstvenemu režimu pa v zadnjih desetletjih doživljata povsem drugačno usodo. Švicarija je bila leta 2017 zgledno prenovljena po načrtih Maruše Zorec v tesnem sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, danes pa imajo tam prostor umetniški ateljeji in gostinski lokal, ki v svojem historičnem ambientu gosti različne prireditve. Hotel Bellevue nezadržno propada in izgublja svoje dediščinske vrednosti. Na različno usodo obeh objektov v enaindvajsetem stoletju je vplivalo lastništvo. Hotel Bellevue je po denacionalizaciji leta 2001 zamenjal številne lastnike, ki niso znali oziroma želeli prepoznati njegovega dediščinskega potenciala in zgodovinskega pomena za identiteto Ljubljančanov. Švicarija pa je, kljub slabemu fizičnemu stanju, zaradi interesa in podpore mestne občine Ljubljana doživela celovito kvalitetno prenovo in dobila novo, pretekli rabi prilagojeno funkcijo. Za razliko od neinvazivne prenove ki ohranja identiteto prostora, pa nas je na robu parka Tivoli zmotila predimenzionirana stavba novega bazena Ilirija. Da nam je mar za našo dediščino so pokazali številni udeleženci različnih generacij in profilov (preko 40) in najemniki ateljejev v Švicariji, ki so v pogovoru z udeleženci poudarili moč navdiha prenovljenega objekta in parka Tivoli. 

Vodeni terenski ogled dopolnjuje tudi projektne aktivnosti temeljnega raziskovalnega projekta Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo HEI-TRANSFORM, kjer razvijamo pristope za trajnostno obnovo opuščenih in razvrednotenih objektov in območij.

Univerza v Kalabriji je med 29. in 31. 1. 2025 v Cosenzi (Rende) gostila tretje srečanje Izkustvene skupnosti projekta FLIARA (Female-led Innovation in Agriculture and Rural Areas, https://fliara.eu/), s katerim prepoznavamo, spodbujamo in podpiramo raznovrstne inovativne prakse, ki jih vodijo ženske v kmetijstvu in na podeželju evropskih držav. Tridnevno srečanje je potekalo v sodelovanju s projektnim konzorcijem (15 projektnih partnerjev iz 10 evropskih držav), ki ga vodi Univerza v Galwayu (Irska). Projekt FLIARA, financiran iz programa Obzorje Evropa, se zaključi konec leta 2025, delovanje Izkustvene skupnosti (Community of Practice) pa prepoznava dejanske potrebe žensk na podeželju in je ključno za pripravo ciljnih usmeritev pri pripravi učinkovitejših politik. Zadnje tovrstno srečanje smo organizirali septembra 2024 v Sloveniji.  

Na dogodku se je 70 udeležencem predstavilo šest inovativnih žensk - FLIARA ambasadork iz petih evropskih držav (več o ambasadorkah: https://fliara.eu/ambassadors/). Skladno s projektno prijavo smo izvedli več interaktivnih delavnic usmerjenih v pripravo učinkovitejših nacionalnih in evropskih politik za izboljšanje pogojev dela, lažje premagovanje ovir, spodbujanje in večje vlogo žensk pri inovativnih kmetijskih in podeželskih praksah. Na okrogli mizi so lokalni organizatorji predstavili podporno italijansko oz. kalabrijsko okolje za ženske inovacije v kmetijstvu in na podeželju, na kateri so sodelovale predstavnice nacionalnega združenja oljkark, združenja ženske v kmetijstvu »Women in the Field«, lokalnega gibanja »We are South«, združenja za pravice žensk in predstavnik lokalne akcijske skupine »Terre Locridee«. 

Drugi dan je bil terenski – z gostitelji smo ga preživeli severno od Cosenze (Valle Crati), kjer smo v sončnem vremenu gričevnato-hribovite, intenzivno obdelane kalabrijske pokrajine občudovali nasade oljk, fig, cirusov in vinske trte. V vasici San Benedetto Ullano majhna lokalna  skupnost izvaja projekte integracije priseljencev in revitalizacije demografsko izpraznjene vasi. Za nas Slovence je bil zelo zanimiv obisk posesti Serragiumenta lastnice in podjetnice Rite Bilotti, kjer na skupaj 500 ha kmetijskih zemljišč uspešno združujejo kmetijsko proizvodnjo (vinogadništvo, oljkarstvo, živinoreja), turizem (restavracija, manjši hotel v nekdanji graščini, glamping) in energetiko (večja plinska in sončna elektrarna). Zaradi oddaljenosti in težje prometne dostopnosti so nam s pomočjo video predstavitev približali tudi inovativne zgodbe žensk iz pokrajine Cilento, kjer italijanska FLIARA ambasadorka reciklira odslužene mreže za oljke ter  Guardavalle, kjer se podjetniške zgodbe žensk tesno prepletajo s turizmom, okoljevarstvom in ohranjanjem priložnosti za mlade (več o italijanskih inovativnih praksah si lahko preberete tukaj: https://fliara.eu/innovators/). Predstavljeni pa so bili tudi projekti LAS Valle del Crati. 

FLIARA srečanju v Kalabriji so se, poleg projektnih sodelavk (raziskovalk oddelka za geografijo in psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) in  slovenske FLIARA ambasadorke Saše Kržič (https://fliara.eu/innovator/sasa-krzic/), pridružili tudi raziskovalci treh drugih fakultet Univerze v Ljubljani (Biotehniške, Ekonomske in Fakultete za družbene vede) ter predstavnika Razvojne agencije Kozjansko. Aktivnosti projekta FLIARA smo povezali z že zaključenim  projektom SocialB (https://socialb-erasmus.eu/sl/), kjer smo razvili izobraževalni program na temo socialnega podjetništva; le-to je pogosta oblika podjetništva ravno med ženskami. 

Mednarodni dogodki z aktivno udeležbo, kjer je velik poudarek na izmenjavi znanj in izkušenj, hkrati pa omogočajo druženje na terenu, so odlična priložnost za vzpostavljanje novih sodelovanj in snovanje novih projektnih idej. Zadnje srečanje Izkustvene skupnosti projekta FLIARA je predvideno maja na Švedskem.

Zaposleni na Oddelku za geografijo od decembra 2023 sodelujemo pri ciljnem raziskovalnem programu s področja prostorskega razvoja ter uporabe sodobnih tehnologij in GIS modeliranja (V2-2390). Pri projektu, ki ga vodi Domen Mongus s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, sodeluje skupno 42 raziskovalcev iz šestih organizacij. Poleg FERI UM in FF UL pri projektu sodelujejo še Geodetski inštitut Slovenije, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL ter podjetje IGEA. Z našega oddelka pri projektu sodelujemo Blaž Repe, Barbara Lampič, Boštjan Rogelj in Nejc Bobovnik. Projekt v vrednosti 320.000 € sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Projekt se osredotoča na področje ponovne uporabe prostora, ki je prepoznano kot ključno v prostorskem načrtovanju in spremljanju stanja prostorskega razvoja. Pomembno vlogo v projektu imajo napredni pristopi GIS modeliranja, uporaba sodobnih tehnologij, umetne inteligence ter javno dostopnih in drugih manj znanih podatkovnih virov. V ospredju je metodološki pristop k vzpostavitvi podatkovne in informacijske infrastrukture za podporo spremljanju stanja prostorskega razvoja. Uporabna vrednost oblikovanih kazalnikov bo preverjena na državni, regionalni in lokalni ravni.

V prvem delovnem paketu, ki je že zaključen, smo pregledali metode in orodja urejanja prostora ter sodobne tehnologije in odprte podatke. Izvedli smo celovit popis obstoječih kazalnikov ter identificirali razpoložljive odprte podatke. Trenutno se zaključujejo aktivnosti drugega delovnega sklopa, ki med drugim zajema razvoj ključnih kazalnikov za spremljanje stanja prostorskega razvoja in zasnovo vključevanja sodobnih tehnologij v ta proces. Hkrati že potekajo aktivnosti tretjega, zadnjega vsebinskega delovnega sklopa, ki se bo osredotočil na uporabo kazalnikov v pilotnih primerih. V tej fazi bomo na Oddelku ponovno bolj aktivni, predvsem pri pripravi kazalnikov na področju razvrednotenih območij. Prepričani smo, da bomo odločevalcem ponudili svež in sodoben pristop k spremljanju stanja prostorskega razvoja.

13. januarja 2025 je pod okriljem strokovne vodje gospe Mateje Peršolja Inštitut BeGrejt na Osnovni šoli Dragomelj organiziral regijsko srečanje učiteljev s tržnico primerov. Inštitut BeGrejt se ukvarja z izobraževanjem učiteljev in vzgojiteljev, pri čemer se osredotoča na celostno učenje in razvijanje potenciala posameznikov. Namen dogodka je bilo povezovanje, izmenjava izkušenj ter izobraževanje, s ciljem izboljšanja pedagoškega dela učiteljev in spodbujanja napredka v skupnosti. Srečanja so se z Oddelka za geografijo FF UL udeležili asistentka Hana Munih terEva Kralj in Nejc Pavlin, študentka in študent prvega letnika druge stopnje pedagoške smeri.  

Prvi del srečanja je bil namenjen krajši predstavitvi programa Poučevanje 360+, ki spodbuja učenje za večjo odgovornost in motivacijo učencev, saj vključuje za učence pomembno povratno informacijo. Predstavljeni so bili tudi primeri formativnega spremljanja, samoregulacije na področju odnosov in vidnega učenja. V drugem delu pa smo lahko ob prijetnem druženju na stojnicah pripravljene tržnice spoznali primere iz razreda. Ideje, kako princip formativnega poučevanja prenesti v razred, so na praktičnih primerih iz šol predstavili učitelji in z nami delili svoje izkušnje.