JULIJ–SEPTEMBER

Že drugo leto zapored smo se z ljubljanskega Oddelka za geografijo udeležili delavnice z naslovom „In the Name of Soil - Ecopedological Workshop“, ki je potekala na Poljskem, v mestu Torunj. Po uspešni izvedbi v preteklem letu, ko smo pridobili dragoceno znanje in izkušnje na področju preučevanja prsti, smo se tudi letos z veseljem vrnili na Poljsko. Ponovno smo se združili z mednarodno ekipo študentov in mentorjev ter skupaj sodelovali pri izmenjavi znanja in pristopov pri raziskovanju prsti in pokrajine. Na delavnici je sodelovalo 28 študentov in 11 mentorjev iz različnih držav in univerz – Poljske (Univerza Nikolaja Kopernika), Litve (Vytautas Magnus University), Latvije (University of Life Sciences and Technologies, Jelgava), Estonije (University of Life Sciences, Tartu), Češke (Czech University of Life Sciences), Slovenije (Oddelek za geografijo, UL FF) in Španije (Universidade de Santiago de Compostela).

Slovensko ekipo smo tokrat sestavljali pet dodiplomskih študentk Maruša Jesenovec, Katja Levstek, Špela Pekovec, Marija Radonjić in Neža Vrečko ter dva magistrska študenta Žan Drobnič in Erik Krečič. Spremljala sta nas dr. Blaž Repe in Lena Kropivšek.

Tudi letošnja delavnica je potekala v sklopu programa Erasmus+, kjer smo imeli priložnost poglobiti razumevanje pedogenetskih dejavnikov in procesov na severu Poljske. V prvih treh tednih septembra smo s pomočjo spletnih predavanj, ki jih je vodila mednarodna ekipa profesorjev, poglobili svoje teoretično znanje o opisovanju profilov prsti in njihovi razvrstitvi po mednarodni klasifikaciji WRB (World Reference Base for Soil Resources).

Po uspešno opravljenem virtualnem delu smo se 22. septembra odpravili proti Poljski, kamor smo prispeli v večernih urah. Naslednji dan smo se razdelili v štiri delovne skupine in se nato že odpravili na terensko delo. Cilj so bila gozdna območja pleistocenskih teras Torunjske kotline v bližini univerze, kjer smo preučevali prsti, ki so nastala na peščenih nanosih (Arenosoli, Podzoli in Umbrisoli). Dan smo zaključili s prijetnim druženjem na pikniku, kar je bila odlična priložnost za povezovanje s študenti iz drugih držav. Drugi dan smo preučevali erozijsko preoblikovanje prsti na morenskih na planotah. Večino opazovanih sprememb je bilo povezanih z vodno erozijo, vendar nas je izjemno močan veter opozoril tudi na vplive vetrne erozije. Zaključili smo z zanimivo predstavitvijo podjetja Czajkowski ST, kjer smo spoznali tehniko obdelave v pasovih. Prosto popoldne smo izkoristili za druženje s kolegi iz Poljske. Tretji dan smo se odpravili severneje, v kraj Dusocin, kjer smo si za začetek ogledali rojstno hišo znamenitega poljskega kirurga Ludwika Rydygierja. Nato smo nadaljevali z raziskovanjem morenske planote in nekdanjega jezerskega območja. Zelo zanimivo je bilo opazovati, kako voda vpliva na različne procese, od zastajanja vode do razgradnje organske snovi gyttje. Naučili smo razlikovati med zastajanjem padavinske (stagnične lastnosti) in podzemne (glejne lastnosti) vode. Večer smo zaključili s prijetnim druženjem v gruzijski kuhinji. Četrti dan smo preučevali aluvialno ravnico v dolini reke Visle, natančneje v Olenderskem etnografskem parku (Olenderski Ethnographic Park) v kraju Wielka Nieszawka. Ogledali smo si muzej na prostem, nato pa raziskovali tamkajšnje prsti. Najbolj nas je presenetilo to, da smo enega izmed profilov izkopali kar na tamkajšnjem pokopališču. Med najzanimivejšimi odkritji pa je bil Luvisol, ki je nastal zaradi starodavnih metod izsuševanja območja, kjer so živeli na Poljsko priseljeni Menoniti. Zadnji večer smo izkoristili še za pokušino poljskih pierogov, nato pa se še zadnjič podružili s kolegi in profesorji v enem izmed tamkajšnjih pubov. Zadnji dan smo opravili sintezo vseh štirih terenskih dni in ugotovitve tudi predstavili. Vsi smo uspešno zaključili delavnico, ki se je končala z zabavno predstavitvijo memov ter podelitvijo spričeval.

Po kosilu nas je čakala le še dolga, vendar zabavna pot nazaj. Domov smo se vrnili polni novega znanja. Na delavnici nismo pridobili le novih teoretičnih in praktičnih znanj, temveč smo tudi razvili mednarodno mrežo stikov, ki bo koristila našemu nadaljnjemu študiju in poklicni poti.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) je 25. in 26. 9. 2024 potekal mednarodni dogodek evropskega projekta FLIARA (Female-Led Innovation in Agriculture and Rural Areas), ki raziskuje in spodbuja inovativnost v kmetijstvu in na podeželju – s poudarkom na prispevku in vlogi žensk. Dogodek smo organizirale raziskovalke oddelkov za geografijo in psihologijo. Projekt je trileten in se zaključi konec leta 2025, pomembno aktivnost pa predstavlja vzpostavitev in delovanje izkustvenih skupnosti (Community of Practice), preko katerih se prepoznava potrebe žensk na podeželju in pripravlja strokovne podlage za učinkovitejše politike. Na dvodnevnem dogodku se je zbralo okrog 80 raziskovalk in raziskovalcev, predstavnic inovativnih podeželskih praks iz različnih evropskih držav, snovalcev kmetijskih politik in politik razvoja podeželja ter drugih deležnikov podpornega okolja na področju kmetijstva, podjetništva, enakosti spolov in trajnostnega razvoja podeželja.

V sredo, 25. 9. 2024 smo v prostorih Filozofske fakultete pričeli s plenarnim srečanjem, kjer bili na kratko predstavljeni namen projekta FLIARA: »Podeželske ženske lahko z inovativnimi praksami na kmetiji in izven nje odigrajo ključno vlogo pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti.« Le-to smo v projektu preverjali med drugim tudi z 200 intervjuji z ženskami iz desetih evropskih držav ter številnimi drugimi aktivnostmi. Različni uvodničarji so postavili teoretične temelje celodnevnemu druženju: z vidika ženskih študij je navzoče  v tematiko vpeljala dr. Milica Antić Gaber (Oddelek za sociologijo FF UL), Anton Jagodic s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavil vlogo zbornice ter organiziranost kmečkih in podeželskih žensk v Sloveniji, dr. Irma Potočnik Slavič (Oddelek za geografijo FF UL) je spregovorila o vključenosti žensk pri razvoju podeželja v okviru LEADER/CLLD, dr. Štefan Bojnec (Univerza na Primorskem) pa je s podjetniškega vidika predstavil možnosti podpore (podeželskim) inovacijam.

Sledila je okrogla miza, na kateri so se predstavile inovativne ženske, ambasadorke projekta FLIARA iz Slovenije (Petra Matos in Saša Kržič), Romunije (Anca Veronica Marcu in Patricia Marina Toma), Italije (Sarah Khoudja) in Češke (Iva Zadražilová in Alžběta Nagyová). V popoldanskem delu so sledile delavnice, na katerih smo oblikovali predloge za večjo podporo in napredek žensk na področju kmetijstva in podeželskih inovacij, ki jih bo lahko projektna ekipa FLIARA predstavila kot smernice za politike posameznim državam in Evropski komisiji. Za naše dobro počutje je poskrbela ena prvih družbenih inovatork v Sloveniji, gospa Lenka Puh iy zadruge Allium, ki pri organizaciji dogodkov skrbi za trajnostno ravnanje s hrano, izvrstne sladice pa je pripravila gospa Karmen Čarman, naša intervjuvanka, inovativna ženska v kmetijstvu.

V četrtek, 26. 9. 2024 je potekalo spoznavanje inovativnih praks in njihovih učinkov neposredno na terenu - s strokovno ekskurzijo v jugozahodno Slovenijo, na kateri smo spoznali delovanje inovativnih žensk na slovenskem podeželju. Obiskali smo obe slovenski ambasadorki projekta FLIARA: Sašo Kržič, ki je zgradila uspešno blagovno znamko Mikrozelenje Šebenik na obrobju Ljubljane v Borovnici in Petro Matos iz organizacije Park Istra, ki se s prostovoljstvom odziva na potrebe v lokalnem in regionalnem okolju. Spoznavanje slovenskega podeželja smo zaključili na ekološki kmetiji Gramona v Slovenski Istri, ki jo vodi Nina Froggatt. Naš teren so obogatili še številni drugi deležniki na podeželju: v Borovnici smo se seznanili z delovanjem in vsebino projektov LAS Barje z zaledjem, pogostilo pa nas je Društvo podeželskih žena Ajda. Pri Petri Matos v Kastelcu so potrebe po pomoči prostovoljcev nazorno predstavile zaposlene s Centra za socialno delo Južna Primorska, svoj pogled na življenje in delo na slovenskem podeželju pa tudi mladi tuji prostovoljci.

Naše naslednje korake in predvsem rezultate lahko spremljate preko spletne strani, obsežneje o rezultatih projekta pa tudi v naši stanovski publikaciji DELA.

V prvem tednu septembra letos smo se geografi z Oddelka za geografijo FF UL v sodelovanju s podjetjem Pileus in še nekaj vremenskimi navdušenci spet odpravili v gore Črne gore, za namenom nadaljevanja gorskih meteoroloških meritev. Od leta 2022, ko smo ponovno vzpostavili mrežo meritev temperatur in leto kasneje tudi padavin, tako izvajamo meritve temperature na štirih lokacijah - mraziščih na planoti Sinjajevina in v gorovju Durmitor. Lani smo začeli tudi z meritvami padavin na treh lokacijah v masivu Orjena, ki je znano po izmerjeni najvišji količini padavin v Evropi. Aktivnosti potekajo ob podpori lokalnega okolja, kot npr. planinskega društva Subra, sodelujemo pa tudi s predstavniki Hidrometeorološkega zavoda Črne gore in geografi iz Univerze v Črni gori. Namen meritev je ugotoviti padavinske gradiente v ekstremno namočenih okoljih in dopolniti znanje o temperaturnih razmerah v mraziščih Črne gore s poudarkom na planoti Sinjajevini in gorovju Durmitor, ki sta že v preteklih letih izkazala velik potencial za ekstremno nizke temperature. Topoklimatske razmere gorskih pokrajin v Črni gori so le malo raziskane in še manj poznane, a naravnogeografska kompleksnost teh pokrajin je kljub vsemu izjemna. V luči podnebnih sprememb je zanimivo tudi to, da je ledenik Debeli Namet, poznan kot edini ledenik v gorovju Durmitor, v letošnjem letu povsem izginil. To naj bi se v preteklosti sicer že zgodilo, a povsem mogoče je, da je letošnje slovo njegovo zadnje. 

Letni kongres 2024 je potekal od 9. do 14. septembra v naselju Kościelisko na jugu Poljske. Kongresa se je udeležilo več kot 200 udeležencev iz več kot šestdesetih entitet. Slovenska delegacija je bila sestavljena iz petih članov EGEA Ljubljana in enega člana EGEA Maribor. Tema kongresa je bila “Change for the future”, ki sovpada s temo letošnjega leta, ki se glasi “Agrifuture”. Kongres so organizirali člani poljskih entitet: Kraków, Warsaw, Olsztyn, Toruń in Wrocław. 

Annual congress oziroma letni kongres je najbolj uraden dogodek znotraj EGEE in se tradicionalno organizira ob koncu študijskega leta. Med kongresom poteka generalna skupščina, na kateri mora biti prisoten en predstavnik za vsako navzočo entiteto. V sklopu zasedanj skupščine se sprejemajo najpomembnejše odločitve glede delovanja zveze. Med najpomembnejše odločitve, ki so začele veljati po letošnji zaključeni skupščini spada prestrukturiranje regij znotraj zveze. 

Za lažje delovanje je zveza notranje razdeljena na regije, ki imajo s samimi entitetami bolj neposreden stik. Do sedaj je bila egea razdeljena na 4 regije: West, East, North&Baltic in EuroMed. Zaradi zmanjšanega števila entitet v zadnjih letih in posledičnih vedno večjih razlik v številu entitet med regijami, je bilo izvedeno prestrukturiranje. Egea je odslej notranje razdeljena le na 3 regije: West, North & Baltic ter East & Mediterranean. V slednjo regijo po novem spada tudi Slovenija. Za regionalno kontaktno osebo East&Med je bil letos izvoljen član EGEA Ljubljana Klemen Baronik.

Udeleženci smo lahko sodelovali pri eni izmed osmih ponujenih znanstvenih delavnic. Vse delavnice so se nanašale na temo kongresa in so zavzemale teme od družbenogeografskih (folklora v Tatrah, turizem, poselitev, infrastruktura, vključenost mladih v politiko), fizičnogeografskih (plazovi, vplivi naravnih pogojev na floro in favno) in GIS-ovskih (daljinsko zaznavanje pri upravljanju z gozdovi). Vsi smo si lahko izbrali eno izmed šestih ekskurzij, vendar so se zaradi bolezni izvedli le trije pohodi na bolj znane lokacije v okolici nastanitve.

Tisti, ki se niso bili dolžni udeležiti generalne skupščine, so se lahko udeležili tečajev mehkih veščin, ki so obsegali področja javnega nastopanja, dinamike v skupini in vodenja, prve pomoči in impro gledališča.

Vsak dan se je zaključil s tematskim večerom. Prvi večer je imel temo poljska poroka, kjer smo izkusili običaje tradicionalne poljske poroke in imeli nastop folklorne skupine. Drugi večer je potekal tradicionalni “cultural fair”, kjer smo vsi predstavili tipično hrano in pijačo svojih držav. Sredin večer je bil umirjen, predvajali so staro poljsko komedijo. Četrtkov večer se je začel z dražbo predmetov darovanih s strani entitet. Zbrana sredstva so bila enakomerno razdeljena med support fundom in egea support Ukraine. Večer se je nadaljeval s “time machine” zabavo, kjer se je slovenska delegacija oblekla v stil osemdesetih let. Zabava se je začela s pesmimi iz petdesetih, nato pa smo vsako uro stopili eno desetletje naprej. Zadnji večer je bil namenjen karaokam in sproščenemu druženju.

S težkimi srci in različnimi prevoznimi sredstvi smo se v soboto zjutraj poslovili od vseh novih in starih prijateljev ter se bolj ali manj uspešno odpravili na pot domov. Čeprav so nam in organizacijski ekipi med neverjetnim programom ponagajale nevšečnosti, nam bo ta izkušnja ostala v lepem spominu. Kljub veliki razliki glede najinih izkušenj znotraj egee, je ta kongres presegel vsa pričakovanja. V manj kot tednu dni smo skupaj doživeli nepredstavljivo dogodivščino. 

V torek, 24. septembra 2024, je v Atriju ZRC SAZU potekal bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, ki je letos poudaril digitalne vezi. Vodilno vlogo pri organizaciji ima Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, poleg Oddelka za geografijo pa sodelujejo še Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, Zveza geografov Slovenije in Zveza geodetov Slovenije. Simpozij so s pozdravnimi nagovori otvorili predstavniki organizatorjev, med katerimi je bila tudi prodekanja Filozofske fakultete prof. dr. Irena Samide.

Na prireditvi smo lahko v treh sekcijah prisluhnili trinajstim prispevkom, ki predstavljajo najnovejše stanje na področju geografskih informacijskih sistemov v Sloveniji. V prvi sekciji je bil poudarek na povezovanju preteklosti in prihodnosti ter aplikativnih primerih iz lokalnega okolja. Kar dva prispevka so predstavili naši (sveže) nekdanji študentje, in sicer so Luka Zaletelj, Jure Pavšek in Urban Pipan predstavili rezultate svojih magistrskih del. Druga sekcija je bila namenjena referatom, ki so z različnih zornih kotov obravnavali dostopnost, pri čemer tudi ni manjkalo geografov. Svoje raziskovanje in delo sta predstavila Blaž Barborič (Geodetski inštitut Slovenije) in Boštjan Kop (Zavarovalnica Triglav). Zadnja sekcija se je osredotočala na različne uporabe podatkov daljinskega zaznavanja, svoje raziskovanje pa je predstavil tudi Adam Gabrič (Inštitut za antropološke in prostorske študije). Hkrati s predstavitvijo referatov pa je bila zelo pomembna tudi izmenjava izkušenj ter vzpostavljanje in utrjevanje strokovnih vezi.

V sredo, 11. septembra 2024, je bil na Oddelku za geografijo UL FF izveden zaključni dogodek projekta Geoštram. Projekt Geografija za študentsko trajnostno mobilnost je potekal od marca do septembra v okviru razpisa Povezane skupnosti Eutopia. Študentke in študenta tretjega letnika geografije, Eva Grmek, Neža Vrečko, Špela Kitak, Jaka Maček in Jakob Kmetič so projekt izvajali pod vodstvom asist. Nejca Bobovnika in somentorstvom prof. dr. Katje Vintar Mally. Spomladi je potekalo obsežno anketiranje študentk in študentov celotne Univerze v Ljubljani o njihovih mobilnostnih navadah. Temeljiti analizi rezultatov anketiranja je sledila priprava različnih gradiv za ozaveščanje in izobraževanje študentov. Med njimi je tudi videoposnetek, ki je dostopen na povezavi: https://youtu.be/-C8TBoJ99tY.

Del projektnih aktivnosti je bila tudi okrogla miza z naslovom Izzivi in možnosti študentske trajnostne mobilnosti. Uvodnemu nagovoru dekanje UL FF, prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar, je sledila predstavitev izsledkov raziskave o potovalnih navadah, željah ter predlogih študentov in študentk Univerze v Ljubljani. Na ugotovitve se je neposredno navezala okrogla miza, na kateri so ob rektorju prof. dr. Gregorju Majdiču sodelovali tudi izr. prof. dr. Matej Ogrin (Oddelek za geografijo UL FF), Klemen Gostič (Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije), Nela Halilović (Inštitut za politike prostora) in Jan Škruba (študent UL FS). V razpravi so sodelujoči predstavili svoje videnje področja ter izpostavili precej pomanjkljivosti in težav, povezanih s trajnostno mobilnostjo. Na drugi strani pa so podali tudi veliko idej in predlogov, kako te težave odpraviti in študente vzpodbuditi k večji rabi trajnostnih oblik mobilnosti. Zaključili smo s prepričanjem, da gre za vedno bolj aktualno področje, in v upanju, da se bo stanje še naprej izboljševalo.

Od 28. do 30. avgusta 2024 se je odvijal 6. kongres geografov Srbije z naslovom »Kam gre geografija?« Kongres je potekal v Zlatiboru v Zahodni Srbiji, organizirala pa ga je Geografska fakulteta v Beogradu v sodelovanju s Srbskim geografskim društvom. Kongresa z mednarodno udeležbo smo se udeležili štirje člani Oddelka za geografijo FF UL (dr. Dejan Cigale, dr. Barbara Lampič, Lea Rebernik, Sara Mikolič).

Tridnevni dogodek je potekal v obliki plenarnih predavanj, tematskih okroglih miz,  predstavitev posterjev in terenske ekskurzije. Obravnavane so bile različne aktualne tematike, med katerimi lahko omenimo  demografske procese in migracije na Balkanu, upravljanje z naravnimi procesi, uporabo GIS orodij in umetne inteligence, učinke in izzive sodobnega turizma, perspektive načrtovanja, urejanja in varovanja prostora, izzive vseživljenjskega in trajnostnega izobraževanja ter različne vsebine s področja geografskega izobraževanja. Oddelek za geografijo FF UL je na dogodku sodeloval s tremi prispevki:

- »Recreational infrastructure in Slovenia: characteristics and spatial distribution« (avtorji: Dejan Cigale, Barbara Lampič, Naja Marot, Pina Klara Petrović Jesenovec, Lea Rebernik, Jasna Sitar, Gregor Starc); 

- »Monitoring the condition and endangerment of cultural heritage in Slovenia for efficient management and adaptive reuse« (avtorji: Barbara Lampič, Lea Rebernik, Neža Čebron Lipovec, Renata Novak Klemenčič);

- »Collaborative knowledge co-creation in river management through citizen science and professional research« (avtorji: Sara Mikolič, Barbara Lampič, Tajan Trobec, Irma Potočnik Slavič).

Dogodka se je udeležilo 200 geografov iz vseh držav prostora nekdanje Jugoslavije. V ospredju je bilo vprašanje, kam gre geografija z vidika izobraževanja, raziskovanja in implementacije (aplikativna vloga geografije). Velik poudarek je bil na izobraževanju, saj so se kongresa udeležili številni učitelji geografije. Razmišljajo se je tudi, kako lahko geografija pri svojem delu učinkoviteje vključuje nova orodja in tehnike (npr. umetna inteligenca). V številnih elementih je Slovenija v prostoru jugovzhodne Evrope prepoznana kot uspešna država, večkrat pa so v ospredje prišli tudi skupni problemi (npr. pomanjkanje učiteljskega kadra, zmanjševanje zanimanja za študij geografije itd.).  

Z našim sodelovanjem na tovrstnih konferencah krepimo obstoječe in vzpostavljamo nove povezave med geografskimi institucijami in geografi. V preteklosti je bila na območju nekdanje Jugoslavije vzpostavljena močna geografska mreža (še danes starejši geografski kolegi omenjajo dr. Paka, dr. V. Klemenčiča in številne druge), danes  pa gradimo povezave za prihodnje generacije. Kongres se je odvijal v Zlatiboru, ki je tradicionalen gorski turistični kraj in klimatsko zdravilišče s celoletno turistično sezono. V zadnjih desetih letih je doživel intenzivno preobrazbo in danes je tako po številu prenočitev kot prihodov turistov drugi najbolj obiskan turistični kraj v Srbiji (takoj za Beogradom). V preteklih letih so zgradili (in še gradijo) številne nove objekte in infrastrukturo za raznolike turiste, izginja pa tradicionalna pokrajina in raba prostora. 

Po Koelnu in Parizu smo se od 24. do 29. avgusta 2024 geografinje in geografi zbrali na 35. svetovnem geografskem kongresu Mednarodne geografske zveze (IGU) v Dublinu. V več kot 40-ih vzporednih sekcijah je dobrih 2000 udeležencev naslavljalo osrednje geslo: »svet je raznolik« (angl. Celebrating a World of difference). Vzporedno s sekcijami in tematskimi razpravami so potekala tudi plenarna predavanja, delovni sestanki komisij, terenske ekskurzije, predstavitve plakatov, razstave, srečanja mladih geografov itd. 

Na kongresu je s predstavitvami in delom v komisijah sodelovalo sedem slovenskih predstavnic in predstavnikov. Raziskovalne dosežke našega oddelka sva predstavljali v sekciji za geografsko izobraževanje in geografijo podeželja. V vsaki sekciji so bile v povprečju štiri predstavitve, ki jim je sledila diskusija. V toku dneva se je tako od 8.30 do 18.30 ure zvrstilo 4–5 nizov predstavitev. Ob takšnem naboru je vsakdo lahko našel tisto področje geografije, ki ga zanima, si pridobil najnovejše informacije s področja teoretskih in metodoloških pristopov ter spoznal številne zanimive študije primerov.

V študentskem kampusu Glasnevin, ki deluje v okviru univerze (Dublin City University) in je bil vzpostavljen pred štirimi desetletji, so bili na voljo odlični pogoji za delo. Gostovali smo v prostorih več fakultet, se formalno in neformalno družili v odmorih, na majhnih trgih in v univerzitetnem parku. Udeležence, vsebine in lokacije je uspešno in nazorno povezovala kongresna aplikacija, udeleženci smo predhodno rezervirali obroke, kar prispeva k zmanjšanju količine odpadne hrane, pozvani smo bili, da s sabo prinesemo stekleničko za vodo ipd. 

Lokalne organizatorje je potrebno posebej pohvaliti tudi glede terenskih ekskurzij: bile so tematsko zasnovane, nekatere nekajurne (npr. ogled središča ponovne uporabe v mestni četrti Ballymun, obisk Googlovega kampusa ipd.), druge celodnevne (revitalizacija šotišč, Belfast, Moherski klifi, podeželsko območje v okrožju Wicklow), a vse odlično izvedene. Predvsem pa so vključevale lokalno prebivalstvo, ki je z zanosom in z veliko mero hudomušnosti prispevalo k dodatnemu prijetnemu vzdušju.

Ob natrpanem kongresnem urniku je bil tako čas za samostojno spoznavanje 1,5 milijonskega glavnega mesta kar skopo odmerjen. A kljub vsemu smo dobro občutili, kako se ob pozitivnih gospodarskih težnjah v širše metropolitansko območje doseljujejo ljudje z vseh celin. Posledično se prebivalci soočajo s stanovanjsko (pomanjkanjem  razpoložljivih ter visoke cene najemniških in lastniških stanovanj) in prometno problematiko, katero zaznamujejo vsakodnevni nekajurni prometni zamaški. K njim v veliki meri prispevajo tudi številni turisti in študentje, ki se že pripravljajo na začetek novega akademskega leta. 

Tovrstni dogodki so tudi odlična priložnost za mreženje, iskanje raziskovalnih in projektnih partnerjev ter samokritični razmislek o strokovnem delu in poslanstvu naše stroke. Naslednji svetovni kongres bo leta 2028 v Melbournu, v vmesnem obdobju pa bo potekalo več regionalnih konferenc.

Evropsko podeželje in kmetijstvo potrebujeta spremembe – projekt FLIARA išče rešitve za trajnostno preobrazbo in spremembe v inovativnih rešitvah žensk. Raziskave, mreženje, prepoznavanje in podpora inovativnim pristopom ter opolnomočenje žensk na podeželju predstavljajo pomemben del rešitev za lokalne in regionalne izzive, s katerimi se soočata podeželsko prebivalstvo in kmetijski sektor. 

V Galwayu na Irskem je 1. in 2. 7. 2024 potekalo prvo srečanje t.i. FLIARA izkustvene skupnosti:  mreže, v katero se povezujejo v desetih evropskih državah prepoznane inovativne ženske ambasadorke, različni deležniki lokalnih, nacionalnih in širših evropskih okolij in člani projektnega konzorcija FLIARA. Mreža se bo do zaključka projekta (december 2025) še širila predvsem z vključevanjem deležnikov podpornega okolja. Živa komunikacija, prepoznavanje izzivov in seznanjanje z inovativnimi kariernimi zgodbami različnih inovativnih praks so izhodišče za iskanje rešitev v politikah in na operativni ravni, tako znotraj lokalnih skupnosti kot na nivoju evropskih politik. Agronomi, geografi, ekonomisti, psihologi, krajinski arhitekti, sociologi itn. - vsak je poglede in rešitve predlagal s svojega zornega kota. Tako smo skupaj ponovno pokazali, kako bogata je naša delovna skupina.

Spoznavamo, kako raznovrstne in včasih nenavadne so lahko poti do novih inovativnih rešitev, med 200 v raziskavo vključenih inovatork pa vsaka zgodba nosi svoje sporočilo, drugačne vzgibe za zagon nove praks, raznovrstne rezultate in učinke. Na Irskem se je 90 udeležencem dogodka predstavila prva skupina šestih inovatork ambasadork (dve z Irske in Nizozemske ter ena s Švedske in Nemčije). Na dogodku smo se pobliže seznanili tudi z drugimi inovativnimi zgodbami na Irskem, dvodnevna interakcija in mreženje pa sta pokazala, kako potrebna je komunikacija in podpora ženskam, ki si utirajo drugačno karierno pot v evropskem podeželskem prostoru. Z vsemi zgodbami ambasadork projekta FLIARA, tudi obema slovenskim, pa se lahko seznanite tukaj!

Obisk v Galwayu je vključeval tudi prvi vsebinski projektni sestanek, kjer smo po letu in pol izvajanja projekta že lahko preverjali rezultate svojega dela. Vsebine bodo kmalu na voljo tudi v Sloveniji, saj se 25. in 26. 9. 2024 pri nas načrtuje drugo mednarodno srečanje FLIARA izkustvene skupnosti. Takrat bo tudi priložnost, da širša slovenska in evropska skupnost spozna inovativne prakse iz Slovenije. 

Job:

Za nami je verjetno največji podvig našega upravnega odbora, s katerim smo dveletnemu obdobju na čelu DMGS dali še končno češnjico na torti. Ko smo kot odbor začeli z organizacijo dogodkov, si nismo mislili, da se bomo lotili enega največjih dogodkov v Egei. Ideja je prišla konec februarja 2023, ko smo bili na online Euromed sestanku predlagani za potencialne organizatorje. Ker smo na Slovenskem vikendu v Podkumu hitro videli, da je zajetno število ljudi pripravljeno pomagati, smo marca začeli z organizacijo regionalnega kongresa evromediteranske regije 2024, še zadnjega pred prestrukturiranjem regij.

Največji izziv je bilo iskanje nastanitve za tako veliko in precej glasno skupino, vendar smo našli perfektno rešitev – prikupno Vilo Šumico v dolini Pišnice blizu Kranjske Gore. Tako so se več kot enoletne priprave začele. Jaz sem sodeloval pri znanstveni in medijski podobi kongresa, Klemen pa pri družabnem programu in nabiranju sredstev. Našo ekipo je sestavljalo 21 prostovoljcev z vseh treh oddelkov za geografijo, ki smo bili razdeljeni na sedem manjših ekip za finance, zbiranje sredstev, medije, program, znanstven prispevek, udeležence in trajnost.

Klemen:

Skozi več kot eno leto dolgo organizacijo kongresa smo imeli mnogo virtualnih sestankov in pet sestankov v živo. Najpomembnejši vidik sestankov, predvsem teh v živo, je bil teambuilding. Ekipa je bila sestavljena iz različnih letnikov in oddelkov, marsikdo se ni poznal. Kot glavna koordinatorja sva se vedno trudila povezati ekipo. Po sestankih v živo smo šli skupaj na kosila, se družili v Tivoliju in zvečer šli na pijačo. Najbolj uspešen teambuilding je bil na samem dogodku, kjer smo si vsi pomagali in se skupaj zabavali.

Job:

Znanstvena ekipa je že kmalu začela razmišljati o temi kongresa, ki smo jo napeljali na Alpe. Izbrali smo trajnostni razvoj alpskega prostora, z raznolikimi temami, od turizma do podnebnih sprememb. Pripravili smo okvirni načrt ekskurzij in delavnic, ki smo ga poleti začeli finalizirati. Naš cilj je bil kongres narediti čim bolj znanstven in vključiti čim več strokovnjakov. Sestanke smo začeli v centru Triglavskega narodnega parka na Bledu, kjer je bilo vodstvo parka nad idejo navdušeno in nam je ponudilo podporo pri organizaciji ekskurzij in delavnic ter finančno.

Drug pomemben vidik je bila medijska podoba kongresa, pri kateri je medijski team opravil neverjetno delo. Enega bolj udarnih nastopov smo imeli na EGEA Fairu letnega kongresa 2023, kjer smo se predstavili s stojnico z ogromnim kolesom sreče s številnimi alpskimi izzivi. Klemen pa je zašarmiral v Kekčevi opravi. Temo Kekca smo vlekli skozi celotno organizacijsko obdobje, saj je predstavljal dobro maskoto in unikaten vidik kongresa. Alpsko estetiko smo prenesli v naše objave na družabnih omrežjih, dogajanje pa popestrili z raznimi duhovitimi objavami, kot je bilo klicanje Kekca po Evropi.

Klemen:

Zelo smo ponosni na svoje delo in uspeh pri zbiranju sponzorjev in sredstev. Kontaktirali smo skoraj 300 potencialnih sponzorjev in dobili 43 sponzorjev, od kmetij do večjih podjetij. Dobili smo monetarne in materialne donacije, vse od domačih suhih salam in bučnih olj, do 34 litrov medenega kisa, lokalnih craft piv in ginov ter celo delfina po imenu Timi. Sponzorje smo vključili v našo promocijo in jih predstavili širši javnosti. Posebej se zahvaljujemo podjetju Flycom, Triglavskemu narodnemu parku, GIAM-u in ZRSVN-ju za pomoč. Z dobrodelno dražbo smo zbrali okoli 350 evrov za Slovensko filantropijo, namenjeno obnovi po poplavah 2023.

Job:

Izjemno sem ponosen na ekipo, ki je toliko svojega prostega časa namenila projektu in dogodku, ki se ga sami nikoli prej niso udeležili. Skozi leto smo med sabo navezali nerazdružljive vezi, ki so se v tednu kongresa le še poglobile. Po odzivih sodeč nam je uspelo organizirati res fantastičen kongres, prepoznan po svoji toplini, domačnosti in strokovnosti. Moja največja fobija, da bi ugotovil, da eno leto organiziranja ni bilo vredno, se je že drugi dan kongresa razblinila. Še enkrat neskončno hvala vsem, tako organizacijski ekipi kot podpornikom iz vrst DMGS-ja, profesorjev in drugih ter se že veselim organizacijskih izzivov v prihodnje!

Klemen:

Kongres bo za vedno ostal v mojem srcu kot neverjetna izkušnja. Hvaležen sem za vse ljudi, ki so toliko svojega časa in truda vložili, da je bil to najboljši kongres leta. Kot ekipa smo se res povezali in ti spomini nas bodo za vedno povezovali. Pred kongresom me je bilo strah, saj sem videl, kaj vse lahko gre narobe, ampak kot je Job omenil, po prvem dnevu smo že videli, da bo ta dogodek nekaj posebnega. Tudi če se vam v življenju nekaj zdi nemogoče ali vidite le ovire, drznite si sprejeti izziv, ker nič ne premaga občutka na koncu, ko vam uspe in lahko ponosno gledate na to, kar ste ustvarili.