Kazalo vsebine
Delavnica v sklopu projekta CRP Živa mesta
asist. Lea Rebernik
Projekt CRP Živa mesta (V6-24029), ki ga vodi Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Barbare Lampič, celovito naslavlja problem opuščanja storitev in bivanja v (starih) mestnih središčih v Sloveniji, kar se kaže v številnih praznih objektih, predvsem objektih kulturne dediščine. Nekdaj privlačna območja so postala nezanimiva ali neustrezna za bivanje, kakovost bivalnega okolja se marsikje slabša, predvsem pa so iz mestnih središč izginile različne storitvene in poslovne dejavnosti ter drobna obrt. Kako se s funkcijsko in prostorsko preobrazbo središč sooča lokalno prebivalstvo ter kakšni so njihovi predlogi in pobude za ponovno oživitev, smo preverjali na delavnici v Tržiču konec februarja 2026.
Projekt s polnim naslovom »Instrumenti za celovito prenovo in oživitev mestnih središč ter njihovo prilagojeno ponovno rabo« smo zasnovali tristopenjsko. V prvem koraku smo analizirali dinamiko in procese v vseh slovenskih naseljih z več kot 2000 prebivalci, pri čemer smo izhajali iz razpoložljivih demografskih, prostorskih, ekonomskih in drugih podatkov. V drugem koraku smo se usmerili v izbrana mestna središča: osem (Brežice, Koper, Lendava, Novo mesto, Škofja Loka, Tolmin, Tržič in Vipava) smo jih proučili še podrobneje. Poleg podatkovne analitike in kartografskih prikazov smo izvajali terensko kartiranje objektov (stopnja opuščenosti, fizično stanje, raba idr., pri čemer so v nekaterih središčih sodelovali tudi študenti geografije), s terenskim pregledom izvedli oceno ogroženosti enot kulturne dediščine in anketirali ponudnike storitev. V skladu s prijavo projekta smo izbrali pilotno mestno središče – Tržič, kjer smo dodatno anketirali prebivalce ter intervjuvali relevantne deležnike.
Prebivalci Tržiča si glede na rezultate ankete najbolj želijo umirjenega prometa oziroma zaprtja mestnega središča za vozila ter ureditev parkirnih režimov za domačine. Pogrešajo dogodke, ki bi v središče vrnili družabno življenje, posebej pa izpostavljajo ureditev jedra – načrtno obnavljanje fasad za prijetnejši videz mesta. Tržič močno povezujejo z naravnim okoljem ter bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Naše terensko kartiranje je pokazalo, da je približno četrtina objektov v središču vsaj delno opuščenih, med njimi so tudi objekti kulturne dediščine.
Vsa spoznanja in predlogi so ključni za usmerjanje nadaljnjih aktivnosti in pripravo t. i. pilotnega Programa prenove in oživitve mestnega središča Tržiča, ki bo temeljil na trajnostnih rešitvah, dejanskih potrebah prebivalcev Tržiča in bo vključeval predloge, s katerimi se lahko identificirajo. Zato smo v četrtek, 26. 2. 2026, v OŠ Tržič izvedli delavnico s prebivalci ter ponudniki storitev iz mestnega središča. Na štirih tematskih omizjih smo skupaj iskali operativne rešitve za:
• boljšo zunanjo podobo in fizično stanje ter prenovo središča,
• ustrezno prometno dostopnost,
• bolj živo mestno skupnost (bivanje in dogodki) ter
• funkcijsko preobrazbo: storitve, sodobne obrti in turizem v središču.
Dogodek je bil odmeven in dobro obiskan – sporočilo, da si lokalna skupnost želi konkretnih sprememb. Zbrane predloge in ideje iz lokalnega okolja zdaj oblikujemo v operativne ukrepe in Program prenove, ki ga bomo aprila 2026 javno predstavili občanom Tržiča, predstavnikom občine in drugim lokalnim deležnikom ter resornim ministrstvom (Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za solidarno prihodnost).
Projekt, v katerem sodelujejo štiri partnerske institucije (poleg Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani še Geodetski inštitut Slovenije, Igea d.o.o. in ReForma d.o.o.), se zaključuje jeseni 2026. Do takrat bomo pripravili priporočila odločevalcem za vodenje celovite prenove in oživljanja mestnih središč, kar je eden izmed ključnih rezultatov projekta. Ob zaključku projekta načrtujemo izvedbo javnega dogodka in pripravo razstave v Tržiču ter na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Foto: Arhiv CRP projekta Živa mesta
Razstava na Kongresnem trgu
Andreja Kerenčič, Anita Kunšič, Sara Batista,Tara Jakopič Stojc in Klemen Baronik
Študentje, ki obiskujemo predmet Endogeni razvoj podeželja, se večkrat postavimo v vlogo razvojnikov na podeželju. Zanima nas, kako izkoristiti lokalni potencial, kakšno znanje in izkušnje imajo tamkajšnji prebivalci, od kod izvira motivacija, kakšna je konkurenca ter kako prihaja do sodelovanja med različnimi akterji.
Več primerov dobrih praks je predstavljenih v sklopu razstave »Ideje, ki spreminjajo podeželje«, ki je na Kongresnem trgu dostopna širši javnosti – naključnim mimoidočim, zainteresiranim posameznikom in tistim, ki so v projekte neposredno vključeni (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP, 2026). Razstava je na ogled od 2. marca do 4. aprila 2026, v sklopu predmeta pa smo si jo ogledali 11. marca 2026. Prikazuje konkretne rezultate Programa razvoja podeželja v programskem obdobju 2014–2020, v okviru katerega je bilo do leta 2025 izvedenih več kot 20.000 projektov, podprtih s skoraj 1,5 milijarde evrov (MKGP, 2026).
Skozi raznolike primere smo študentje dobili vpogled predvsem v to, kako se izvajajo naložbe in kakšni so njihovi učinki. Posebej je izpostavljen Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), ki podpira projekte s področja kmetijstva, varovanja narave in izboljšanja kakovosti življenja ljudi (MKGP, 2026). Pomemben vidik teh projektov je tudi vlaganje v znanje, saj se je v izobraževanja vključilo kar 140.000 ljudi, kar kaže na velik pomen človeškega kapitala pri razvoju podeželja (MKGP, 2026).
Predstavljeni projekti so inovativni, ustvarjalni in pristni, hkrati pa temeljijo na lokalnih virih, kot so gozd kot naravni kapital, kmetijski pridelki in tradicionalno znanje (MKGP, 2026). Jasno je razvidno prepletanje tradicije in sodobnih pristopov, na primer pri biodinamični pridelavi na kmetiji Černelič ali pri uvajanju digitalnih rešitev za daljinsko spremljanje živali in prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.
Pravzaprav zasnova in izvajanje programa ter projektov nakazuje neoendogeni razvojni pristop, ki je osrednji del našega predmeta. Kot ključna metoda je jasno izpostavljeno sodelovanje. Bodisi med kmeti in lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS), med različnimi deležniki ali na širši, celo državni ravni. Primeri, kot so povezovanje Mlekarne Planika z lokalnimi pridelovalci v dolini Soče ali projekti sodelovanja LAS (npr. Eko gajbico, prosim!), poudarjajo pomen mreženja, skupnega trženja lokalnih proizvodov in oblikovanja kratkih dobavnih verig (MKGP, 2026). LAS Gorenjska košarica povezuje lokalne proizvajalce, zadruge, šole in potrošnike ter tako krepi lokalne prehranske verige. LAS Obsotelje in Kozjansko pa prikaže, kako se lahko obrobna podeželska območja z mehanizmi neoendogenega razvoja okrepijo z razvojem novih zelenih turističnih produktov.
Projekti prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, kar se kaže v ustvarjanju 160 novih delovnih mest ter spodbujanju generacijske prenove – več kot 1800 mladih je prevzelo kmetije (MKGP, 2026). Pri tem imajo pomembno vlogo tudi ženske, kar potrjujejo primeri kmetij, kjer so prav one nosilke razvoja. Pomemben poudarek je namenjen izobraževanju, inovacijam in novim dejavnostim, kot so turizem (npr. v Vipavski dolini), predelava lokalnih surovin ali pridelava novih produktov, kot je alga spirulina.
Posebej zanimivi so projekti, povezani z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, kot je muzej Lesarius, ter ohranjanje avtohtonih pasem (npr. bovška ovca, drežniška koza, istrska pramenka). Muzej Lesarius predstavlja dober primer, kako je tradicionalno znanje o lesu in gozdarstvu mogoče nadgraditi z uporabo digitalizacije in virtualne resničnosti. Pomemben del predstavljajo tudi projekti trajnostnega upravljanja (po)krajine, kot so ukrepi za ohranjanje travišč. Pri tem se poudarja pomen tradicionalnih praks, kot je redkejša košnja, ki omogoča večjo biotsko raznovrstnost. Poleg tega so z razstavo prikazali večje infrastrukturne naložbe, kot je namakalni sistem v Gorišnici, ki omogoča prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam (MKGP, 2026).
Razstava jasno izpostavi dosežke, na katere smo lahko ponosni, in nas opominja, da kmetijstvo ni le dejavnost, ki obremenjuje okolje, temveč tudi pomembno prispeva k njegovemu ohranjanju. Hkrati poudarja povezavo med mestom in podeželjem ter prikazuje podeželje kot živ, dinamičen in inovativen prostor z visokim razvojnim potencialom. Izpostavljanje posameznih kmetij in posameznikov omogoča, da se obiskovalci z njimi lažje identificirajo in razumejo pomen teh projektov. Takšni projekti dokazujejo, da so usmerjene naložbe, ki temeljijo na povezovanju lokalnih virov, znanju in sodelovanju, ključ do trajnostnega in vključujočega razvoja podeželja.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2. 3. 2026). Razstava "Ideje, ki spreminjajo podeželje" na ogled na Kongresnem trgu. GOV.si. https://www.gov.si/novice/razstava-ideje-ki-spreminjajo-podezelje-na-ogled-na-kongresnem-trgu/
Besedilo in fotografije: Andreja Kerenčič, Anita Kunšič, Sara Batista,Tara Jakopič Stojc in Klemen Baronik
Vrtec na obisku
Lucija Miklič Cvek
V torek, 3. marca 2026, smo imeli v knjižnici Oddelka za geografijo prav poseben obisk. Obiskali so nas otroci iz Vrtca Kurirček Logatec, skupina Čebelice, ki so v Ljubljano pripotovali z vlakom, nato jih je pot vodila na Filozofsko fakulteto, kjer so si privoščili prav posebno literarno dogodivščino.
Najprej so sodelovali na ustvarjalni delavnici z otroško pisateljico in predsednico Društva Bralna značka Slovenije ter nekdanjo študentko Oddelka za primerjalno književnost Gajo Kos, ki je tudi avtorica slikanice Nočni obisk. Zgodba se dogaja na zelo visokem (desetnadstropnem) tropskem drevesu v deževnem gozdu »nekje v Srednji Ameriki«. Idejo za prigodo dveh tapirjev in lenivcev je avtorica dobila med popotovanjem po Kostariki. Sledil je obisk knjižnice Oddelka za geografijo, kjer so otroci odkrili, kje na globusu leži Kostarika. Otrok pa ni zanimala samo lokacija Kostarike, vprašali so tudi marsikaj drugega, kar smo nato skupaj poiskali. Z velikim zanimanjem so si ogledali še zemljevide, na katerih pa so se preizkusili v prepoznavanju črk (branju imen krajev).
Sledil je še obisk Oddelka za romanistiko, tam so jih naučili, kako bi po špansko pozdraviti junake, če bi se z njimi kdaj srečali v džungli.
Obisk je bil lep primer povezovanja različnih ravni izobraževanja ter opomnik, da se ljubezen do zgodb in znanja začne že zelo zgodaj. Dogodek je potekal v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru programa Povabimo besedo.
Projekt RUREVIVE
asist. Sara Mikolič in prof. dr. Irma Potočnik Slavič
Na Oddelku za geografijo FF UL smo v začetku februarja 2026 pričeli z izvajanjem dvoletnega projekta RUREVIVE (Zero Waste Community-Based Organization Hubs for Lagging Rural Areas), ki podpira podeželske skupnosti pri iskanju rešitev za manj odpadkov (angl. zero waste) ter odpira vprašanje razkoraka med normativnimi cilji in dejansko prakso.
Prvo srečanje projektnih partnerjev s Hrvaške, Poljske in Slovenije je potekalo v začetku februarja 2026 v Podjetniškem inkubatorju AUREA v Gorici pri Slivnici, kjer smo odprli razpravo o tem, kako lahko odpadki postanejo gonilo razvoja v obrobnih podeželskih območjih. Na izbranih podeželskih območjih (LAS od Pohorja od Bohorja, Zagorsko-Krapinska županija in LAS Dolina Barycz) razvijamo skupnostne »zero waste« pristope za reševanje izzivov podeželskih območij (od krožnega gospodarstva do novih znanj in gospodarskih priložnosti). V prvem polletju se osredotočamo na analizo obstoječih praks in vrednotenje razumevanja, vedenja in zaznanih ovir pri iskanju rešitev za manj odpadkov ter prepoznavanje izobraževalnih potreb med lokalnim prebivalstvom: mladimi, odraslimi in različnimi ciljnimi skupinami, npr. podjetniki, kmetje, turistični ponudniki in obiskovalci.
Projekt, sofinanciran v okviru programa Interreg Srednja Evropa, povezuje partnerje iz Slovenije (Razvojna agencija Kozjansko), Hrvaške (Zagorska razvojna agencija) in Poljske (LAS Dolina Barycz). Strokovno podporo v projektu nudi Oddelek za geografijo FF UL. Cilj projekta je, da v sodelujočih regijah razvijemo pilotna usposabljanja o »zero waste« na podeželju in spodbudimo razvoj skupnostnih »zero waste« praks. Nastala bosta dinamični »zero waste« priročnik in uporabna orodja, vzpostavila pa se bo tudi mednarodna mreža med sodelujočimi skupnostmi.
Terenske vaje Geografije etničnosti
prof. dr. Jernej Zupančič
Predmet Geografija etničnosti je ena od vsebin na smeri Politična geografija na drugi (magistrski) stopnji študija. Kot pove naslov, je namenjena spoznavanju in proučevanju etničnih pojavov in njihove družbene in prostorske relevance.
To je še posebej pomembno za Evropo, celino, kjer so bili nacionalizmi (in so še vedno) med najbolj odločilnimi oblikovalci političnih meja. V presečiščih etničnih skupin (narodov) in teritorijev, ki so jih naseljevali, so v državotvornih procesih nastale številne manjšine. Te so tipičen evropski pojav s precejšnjim političnim vplivom in dometom. Čeprav nekatere manjšinske skupnosti niso posebej številčne, so v meddržavnih odnosih pomembne. Skozi dobro stoletje dolgo so se oblikovali različni pristopi, načini in modeli manjšinskega upravljanja na eni (s strani držav, kjer manjšine živijo) in varovanje manjšin kot sestavnega dela narodov s strani držav matičnega naroda. Splošni termin »varstvo manjšin« pokriva zelo široko polje različnih politik, namenjenih manjšinam. Dobesedno pa vse niso zares »varstvo«. Države se v duhu državnih nacionalizmov kljub včasih prijazni, manjšinoljubni dikciji prikrito prizadevajo manjšine asimilirati.
Slovenske manjšine v sosednjih državah ter manjšine v Sloveniji so spričo precej barvite politične zgodovine in vpetosti v evropske kulturne tokove prizorišče in predmet, ki omogoča dovolj temeljito spoznavanje tipičnih evropskih etničnih situacij. Poleg tega so tudi dokaj dobro proučene. Te okoliščine izkoriščamo pri terenskem delu predmeta in sicer z obiskom lokacij in srečanj / intervjujev s predstavniki organizacij in institucij manjšin ter predstavitvami področij dela in tematik, s katerimi se srečujejo. Pri tem slušatelji spoznajo ne le raznolikost manjšinskih okoliščin, položaja in politik, temveč tudi pomen in vpliv organiziranega dela manjšin ter njihovo vlogo v družbi in prostoru. V štirih dneh zaokrožimo po vseh manjšinskih skupnostih in spoznamo vsaj nekatere od njihovih organiziranih točk.
V letu 2026 smo izvedli tri od štirih in obiskali italijansko skupnost v Koprskem primorju, Slovence v Trstu, Slovence na Reki in Slovence na avstrijskem Koroškem v Celovcu. V še preostalem terminu nas čaka srečanje z Madžari in Romi v Prekmurju in Slovenci v Porabju na Madžarskem. Za doseganje posameznih stikov je potrebnega sicer kar nekaj prevažanja, a to je geografu lahko sprejemljiva cena in napor, poplačan navsezadnje tudi s spoznavanjem širšega okolja, ne samo posameznih točk z manjšinami.
Na slike območij, mest in posameznih srečanj se postavljajo obrazi predstavnikov manjšin. Tako je lažje razumeti, da so manjšine predvsem ljudje, seveda aktivni in identitetno opredeljeni, usmerjeni k temu, da Slovenci (in enako tudi Italijani, Madžari in Romi) v svojem okolju preživijo kot etnična in kulturna kategorija ter da so kot skupnost pomembno vezivo tudi v meddržavnih odnosih. In končno, da dolguje dolgotrajno evropsko mirno blagostanje v precejšnji meri tudi manjšinskim politikam, ki so – kakorkoli že in kljub mnogim hibam in celo odklonom – uspele (p)ostati dejavnik boljšega sosedstva med državami in narodi. Manjšine so bile predmet konfliktov in so to lahko tudi sedaj in v prihodnje. Zato so večetnične situacije vselej tudi družbeni in politični izziv. Prepričljiva prednost postanejo šele s precejšnjo nadgradnjo medetničnih odnosov, ki uspeva premagovati hibe konfliktne preteklosti.
Naša srečanja z manjšinami imajo še en pomen: demonstrirajo interes Slovencev po povezovanju, vsaj posredno torej interes Slovenije po seznanjanju z manjšinami, ki so v družbi le robno in zato pogosto napačno predstavljene. Smo edini program slovenskih univerz, ki obišče vse manjšine in se podrobneje seznani z lokacijo, problemi in poslanstvom posameznih organizacij in institucij.
Izkustveno učenje za bodoče učitelje in učiteljice geografije
prof. dr. Tatjana Resnik Planinc in asist. Hana Munih
Od 13. do 15. marca 2026 je na Debelem rtiču potekal tradicionalni Didaktični vikend Oddelka za geografijo Filozofske fakultete UL, namenjen študentom in študentkam 1. in 2. letnika druge stopnje eno- in dvopredmetnega študija geografije na pedagoški smeri. Tridnevni dogodek, namenjen profesionalnemu razvoju bodočih učiteljev in učiteljic, povezuje terensko delo, didaktične vsebine, javno nastopanje ter izrazito sodelovalno učenje.
Po prihodu in namestitvi je skupina najprej spoznala naravne in izobraževalne vsebine parka in učne poti Zdravilišča RK Debeli rtič, po kateri jih je vodila ena od pedagoginj v zdravilišču. Nato je po kratki uvodni predstavitvi namena in ciljev didaktičnega vikenda sledilo najprej samostojno terensko skupinsko delo v okolici zdravilišča, nakar so posamezne skupine na terenu celotni skupini predstavile rezultate svojega dela. Tu je prišla do izraza ena izmed ključnih spretnosti bodočih učiteljev in učiteljic – sposobnost jasnega, strukturiranega in samozavestnega javnega nastopa. Predstavitve so bile raznolike – od geografskih vsebin do didaktičnih interpretacij – vse pa so študenti izvedli v učnem okolju, ki spodbuja sproščen, a hkrati strokoven pristop.
Dan se je zaključil s skupnim načrtovanjem delavnic o mestih, ki jih bodo študenti in študentke letošnjega prvega letnika izvedli v oktobru 2026 z dijaki in dijakinjami Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani. V okviru delavnic so razmišljali o zgodovinskem prerezu urbanega razvoja, Plečnikovi dediščini ter konceptih zelenih, trajnostnih in futurističnih mest. Že ta pripravljalni del je od njih zahteval veliko ustvarjalnosti, predvsem pa sposobnost aktivnega delovanja v skupini. 1. letniku je bil v veliko pomoč 2. letnik, saj ima za sabo že velik nabor različnih pedagoških izkušenj.
Naslednji dan se je začel s tematiko o vlogi, vodenju, sodelovanju in poklicnem ter osebnostnem razvoju sodobnega učitelja. Razpravljali smo o kompetencah, ki jih morajo razvijati bodoči učitelji in učiteljice – od didaktične inovativnosti in timskega dela do etičnega zavedanja in poklicne odgovornosti. Spregovorili smo tudi o razvojnih in aplikativnih didaktično-geografskih projektih, ki so pomembno doprinesli k razvoju geografske vzgoje in izobraževanja.
Tekom sobote in nedelje so študenti in študentke 1. letnika predstavili vsak svoj domači kraj, pri čemer so pokazali izjemno raznolikost geografskih zgodb iz vse Slovenije. Vsaka predstavitev je bila obenem vaja v retoriki, saj so morali izbrati bistveno, ga strukturirano podati in obenem ohraniti osebno noto. Tovrstne vaje pomembno krepijo veščine javnega nastopanja, ki so za poklic učitelja neprecenljive. Študenti in študentke 2. letnika so predstavili svoj izbor strokovnih člankov s področja geografske vzgoje in izobraževanja ter literarnih in strokovnih del, katerih vsebina se jim je zdela zanimiva in potencialno prenosljiva v šolsko okolje. V kakovostnih in poglobljenih predstavitvah so uspešno povezovali strokovno teorijo z razmišljanjem o njeni uporabi v šoli.
Zadnji dan smo poleg študentskih predstavitev obravnavali še teme, vezane na šolsko zakonodajo, pripravništvo in strokovni izpit, ter naslovili problematiko soočanja s stresom in reševanjem konfliktov, z namenom ozavestiti ključna vprašanja psihološke priprave učiteljev: kako prepoznati stres, kako se nanj ustrezno odzvati ter kako v šolskem kolektivu ali razredu mirno in profesionalno reševati konflikte.
Oba letnika sta pripravila tudi velik nabor scenarijev za kratke promocijske videoposnetke o študiju geografije, za katere upamo, da jih bomo v bližnji prihodnosti lahko koristno uporabili.
Didaktični vikend, ki poteka vsaki dve leti, zasleduje številne cilje, med katerimi velja posebej izpostaviti:
· razvoj veščin javnega nastopanja in retorike, saj številne predstavitve – domačih krajev, terenskega dela, strokovnih člankov, projektov – ponujajo varen prostor za vajo jasnega govora, strukturirane predstavitve vsebin in strokovne avtonomije;
· izkušnjo celostnega didaktičnega procesa, pri katerem študenti in študentke prehajajo od terenskega opazovanja in analize preko didaktične interpretacije do končne predstavitve –na ta način začutijo celoten tok učenja, ki ga bodo nekoč sami oblikovali za svoje učence;
· krepitev refleksivne drže preko priložnosti za razmišljanje o lastnih sposobnostih, vrednotah, komunikacijskih vzorcih in osebnem profesionalnem razvoju;
· poznavanje šolske zakonodaje in izzivov učiteljskega poklica s pridobitvijo jasnega vpogleda v pravni okvir šolskega sistema, postopke zaposlovanja, pripravništva, opravljanja strokovnega izpita ter psihološke izzive, povezane s stresom;
· medsebojno učenje in povezovanje generacij, kajti sodelovanje 1. in 2. letnika spodbuja medvrstniško učenje, izmenjavo izkušenj, mentorstvo in timsko delo.
Didaktični vikend na Debelem rtiču tudi letos ni bil zgolj strokovni dogodek, temveč prostor rasti, razmisleka in povezovanja. Študenti in študentke so se izkazali s kvalitetnimi predstavitvami, bogatimi idejami in navdušujočo predanostjo geografiji. Njihova zagnanost, strokovnost in pripravljenost na sodelovanje so dokaz, da se v učiteljskih vrstah razvijajo generacije, ki bodo znalе geografijo poučevati sodobno, ustvarjalno in z veliko pedagoškega zanosa.
Foto: T. Resnik Planinc, 2026.
Predstavili so nam rezultate svojega dela na projektih Zastave plapolajo 1, 2, 3 … in Odgrnimo tančico majhnosti
prof. dr. Tatjana Resnik Planinc in asist. Hana Munih
Dne 5. marca 2026 smo v okviru predmeta Organizacija ter izvedba ekskurzije in terenskega dela, ki poteka v 1. letniku 2. stopnje eno- in dvopredmetnega študija geografije na pedagoški smeri, na Oddelku za geografijo gostili šest dijakov Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole ter strokovne gimnazije Ljubljana. Spremljal jih je njihov učitelj geografije Tomaž Pšenica, ki že več let uspešno vodi številne medpredmetne projekte z izrazitim geografskim in terenskim poudarkom.
Po pozdravnem nagovoru predstojnika oddelka prof. dr. Mateja Ogrina ter uvodni predstavitvi zasnove in poteka projektov Zastave plapolajo 1, 2, 3 … ter Odgrnimo tančico majhnosti so besedo prevzeli dijaki ter strokovno in zavzeto predstavili rezultate svojega dela.
V projektu Zastave plapolajo 1, 2, 3 … so dijaki na izviren način povezali geografijo, zgodovino in sociologijo ter raziskovali zanimivosti zastav iz različnih delov sveta. Njihova januarska predstavitev na matični šoli je pritegnila številne obiskovalce. Posebno pozornost so poželi alpinisti, člani GRS ter planinci Mojstranške veverice, ki so junija 1991 na vrhu Triglava razvili slovensko zastavo in prižgali bakle v čast osamosvojitve. Projekta niso predstavili le v Ljubljani, temveč tudi v Kulturnem domu Dovje-Mojstrana, kar je še dodatno razširilo njegov odmev.
Drugi, triletni projekt Odgrnimo tančico majhnosti, je dijake popeljal v svet petih najmanjših evropskih držav. Z raziskovanjem na razrednih urah in z večdnevnimi ekskurzijami v Monako, San Marino, Malto in Lihtenštajn so oblikovali bogato zakladnico geografskih, zgodovinskih in kulturnih spoznanj. Projekt so sklenili januarja 2025 z razstavo in prireditvijo, ki so se je udeležili številni gostje.
Srečanje je študentom in študentkam omogočilo vpogled v pristne primere dobrih didaktičnih praks v srednješolskem prostoru, razumevanje, kako lahko medpredmetno povezovanje okrepi motivacijo, ustvarjalnost in kritično mišljenje dijakov, spoznavanje procesov načrtovanja ter izvedbe projektnega dela in terenskih aktivnosti, refleksijo o lastni bodoči vlogi učitelja oz. učiteljice geografije in o tem, kako pomembno je dijakom ponuditi izkustveno, raziskovalno in družbeno angažirano učenje.
Dijaki so s svojo energijo, raziskovalno radovednostjo in iskrenim entuziazmom študentom in študentkam pokazali, da lahko dobro zasnovani šolski projekti presegajo šolske zidove in puščajo sled v širši skupnosti. Za njihov trud, predanost in pogum pri predstavljanju njihove zgodbe se jim iskreno zahvaljujemo in jim želimo še veliko uspešnih geografskih odprav – na papirju, na terenu in v življenju.
Mikrofon podnebju: Kakovost zraka - vpliv na zdravje in okolje
Miha Brvar
Na Oddelku se je med 6. in 8. marcem odvijal mednarodni raziskovalni študentski forum Mikrofon podnebju. Letos je bila v ospredju razprava o vplivu podnebnih sprememb in onesnaženosti zraka na zdravje in okolje.
Gostujoči strokovnjaki iz raznolikih področij, tako iz Slovenije kot iz tujine, so izpostavili hitre podnebne spremembe, vse pogostejše vročinske valove ter močne povezave med emisijami, lokalnimi vremenskimi razmerami in zdravstvenimi tveganji. Predstavili so svoja dognanja, kako skupni viri onesnaževanja – promet, ogrevanje, industrija in raba energije – istočasno poganjajo podnebne spremembe in poslabšujejo kakovost zraka, ter poudarili potrebo po usklajenih politikah, premišljenem umeščanju objektov, pravičnem zelenem prehodu in dolgoročnem zmanjšanju izpustov.
Zadnji dan foruma je bil namenjen praktičnemu merjenju kakovosti zraka, z izmero koncentracije trdih delcev PM₂,₅ in PM₁₀ ter plinov (NO₂, O₃, CO₂). Študentje so ugotovili, da že vsakodnevne dejavnosti, kot so kurjenje lesa, uporaba sveč ali čistil, močno vplivajo na koncentracije delcev v notranjih in zunanjih prostorih.
Forum je izpostavil pomen dialoga med mladimi in strokovnjaki ter nujnost celostnega razumevanja virov onesnaževanja, zdravstvenih vplivov in učinkovitega upravljanja mestnega okolja.
Avtorica fotografij: Natalia Polonskaia
Od študentke geografije do podatkovne analitičarke v podjetju
GEN-I d.o.o.
prof. dr. Matej Ogrin
31. 3. 2026 smo na Oddelku za geografijo v sklopu Kariernega torka gostili Danijelo Strle Likar, magistro geografije z zanimivo karierno potjo od strokovnjakinje za trajnostni razvoj, sodelavke pri pripravah in prijavah projektov do delovnega mesta podatkovne analitičarke v podjetju GEN-I d.o.o., kjer deluje na področju poslovne analitike in razvoja poslovanja.
Gostja je predstavila izzive in številne prednosti profila geografa pri uveljavljanju na trgu delovne sile, od nasvetov kako v negeografskih vodah opozoriti na prednosti geografskega razmišljanja do zavedanja, kje so potrebne nadgradnje obstoječih znanj. Poudarila je pregovorno in povsem nepotrebno skromnost geografov pri vrednotenju lastnega znanja, saj so ji izkušnje pokazale številne prednosti in odlike širokih znanj zlasti na področjih prostorsko – okoljskih izzivov ter izzivov trajnostnega razvoja. V razpravi s študenti je poudarila pomembnost neprestane nadgradnje znanj GIS in drugih digitalnih veščin ter rabe umetne inteligence, ob poudarku na samoiniciativnost kandidata, ki terja pogled izven okvirjev obveznih nalog delovnega procesa in te odlike priporočila študentom že v času študija.
S kariernimi torki na Oddelku za geografijo študentom predstavljamo karierne poti mladih, že uveljavljenih geografov in geografinj, razprave med študenti in gosti pa potrjujejo pravilno odločitev Oddelka o uvedbi te aktivnosti, s katero bomo nadaljevali tudi v prihodnje.