Kazalo vsebine
Vpogled v okoljske izzive in rešitve
Nejc Bobovnik
V sredo, 21. oktobra, so se študenti in študentke tretjega letnika v okviru predmeta Ekološka geografija udeležili terenskih vaj, ki so jih popeljale na obisk treh pomembnih ustanov, povezanih z okoljem in energetiko.
Prvi postanek je bil v Centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik, kjer so študenti spoznali procese čiščenja odpadnih voda, pomen predčiščenja industrijskih izpustov ter ravnanja posameznikov v gospodinjstvih. Ugotovili so, kakšne so trenutne možnosti čiščenja in kje so še priložnosti za izboljšave.
Nato so se odpravili v regijski center za ravnanje z odpadki Celje, kjer so se seznanili z izzivi ločevanja, reciklaže in energetske izrabe odpadkov. Ogledali so si sodobne pristope k zmanjševanju količine odpadkov, vključno z mehansko-biološko obdelavo in pripravo odpadkov za nadaljnjo predelavo in sežig v Toplarni Celje.
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) so se poglobili v energetsko problematiko, zlasti v kontekstu prehoda iz fosilnih virov k obnovljivim. Študenti so dobili vpogled v zgodovino elektrarne, njeno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu ter okoljske izzive, povezane z izpusti toplogrednih plinov in rabo premoga.
Nato so se podali do Gaberškega »kanjona«, ki ga je v zelo kratkem času izdolbel potok Velunja in je posledica ugrezanja območja Družmirskega jezera. Za zaključek so se ustavili še na območju Viste ob Velenjskem jezeru. To in sosednji jezeri (Družmirsko in Škalsko) so simboli preobrazbe Šaleške doline, ki dobivajo vedno večjo vlogo tudi na področju rekreacije in turizma. Prihodnost območja bo ob načrtih za zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj zagotovo pestra in negotova. Kakšna bo prihodnja podoba doline in energetike na območju ter kako bo izveden pravični prehod regije, so vsebine, ki jih bo treba spremljati tudi v prihodnje.
Terenske vaje so študentom omogočile neposreden stik z realnimi okoljskimi vprašanji in spodbudile razmislek o trajnostnih rešitvah, ki jih bo treba razvijati v prihodnosti.
Martina Frelih
Med 12. oktobrom in 9. novembrom 2026 gosti Galerija 5. štuk razstavo z naslovom Fotografije iz negativov na steklih Oddelka za geografijo, ki so jo pripravili Lucija Miklič Cvek, Martina Frelih in Matija Terglav, bibliotekarji Knjižnice Oddelka za geografijo. Otvoritev razstave je potekala na prvi dan razstave ob 10. uri, kjer sta zbrane najprej v imenu Filozofske fakultete nagovorila dekanja prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar in prodekan prof. dr. Blaž Repe, nato pa je Matija Terglav v imenu bibliotekarjev Knjižnice Oddelka za geografijo na kratko predstavil kako in zakaj je razstava nastala.
Z razstavo so bibliotekarji želeli prikazati delček dragocene zbirke 454 negativov na steklu, ki so jo leta 2017 digitalizirali, uredili v več tematskih sklopov in objavili na Kamri, portalu za domoznanstvo. Ti fizični analogni mediji kljub ustreznemu shranjevanju z leti nezadržno propadajo, zato je njihova digitalizacija in predstavitev javnosti ključna za ohranitev kulturne in znanstvene dediščine. Da je bila digitalizacija pravilna odločitev, potrjujejo tudi prošnje različnih raziskovalcev in avtorjev publikacij za objavo fotografij. Na otvoritvi razstave sta bili poleg fotografij na stenah postavljeni tudi vitrini, kjer so bile razstavljene publikacije s fotografijami iz zbirke negativov na steklu geografske knjižnice ter dva primerka negativov na steklu.
Fotografija je v geografiji nepogrešljiv primarni vir, ki omogoča proučevanje prostorskih pojavov, spreminjanje pokrajine skozi čas in analizo medsebojnega vpliva med človekom in okoljem. Na razstavi je prikazan izbor 20 črno-belih fotografij, posnetih v dvajsetih letih 20. stoletja, torej pred skoraj 100 leti. Motivi so zelo raznoliki, od naravnih pojavov do ljudskih opravil, stavbne dediščine in fotografij pokrajin. Pri opazovanju teh fotografij se zavemo, kako različno hitro potekajo spremembe v naravi in družbi. Naravni pojavi kot so npr. požiralniki na Cerkniškem polju, Vodni rov v Križni jami, kamniti skladi Bohinjskega grebena se do danes niso spremenili in bi lahko posneli skoraj enake fotografije. Medtem ko so fotografije, ki prikazujejo človekove dejavnosti kot npr. pridobivanje šote na Ljubljanskem barju, žganje apna v leseni apnenici, transport sira s planine na glavi, samo še dokument preteklosti. Razstava predstavlja zanimiv vpogled v zgodovino slovenskega prostora, pokrajine in ljudi.
Poleg dokumentiranja oziroma prikazovanja resničnosti v trenutku nastanka so te črno-bele fotografije tudi umetniška dela.
Slike so dostopne tudi na sledeči povezavi:
https://sites.google.com/view/geografija100/negativi-na-steklih
Nejc Bobovnik
Na Filozofski fakulteti smo v začetku oktobra dobili v uporabo dve servisni stojali za kolesa, ki nekoliko izboljšujeta razmere za kolesarke in kolesarje na fakulteti. Stojali se nahajata pred in za fakulteto ter omogočata osnoven servis in popravila koles, med drugim tudi polnjenje zračnic. To lahko zmanjša stroške servisa ali nakupa »pumpe« in predstavlja majhen korak k bolj prijaznim razmeram za tiste, ki na fakulteto prihajamo s kolesi. Tak način prevoza ima nižji ogljični odtis in je s tem bolj trajnosten.
Nakup servisnih stojal smo, skupaj z drugimi predlogi, vodstvu fakultete že pred časom predlagali prav na Oddelku za geografijo. Pobuda izhaja iz aktivnosti, ki smo jih izvajali na Oddelku v obliki raziskovalnega ali pedagoškega dela in razmišljanja ter pogovorov zaposlenih na Oddelku. Pri vodstvu fakultete smo naleteli na zelo pozitiven odziv, ki sicer nekaj časa ni prinesel rezultatov. Pri tem so razlogi tudi povsem objektivni in povezani z lastništvom parcel neposredno okoli stavbe fakultete ter s finančnimi sredstvi. Prvi korak je sedaj vendarle narejen, zaenkrat neuresničeni pa še ostajajo predlogi o pokriti kolesarnici, večjem številu mest za zaklep koles, tušu za zaposlene in študente ter še kakšen. Upamo, da se bomo v prihodnjih letih lahko razveselili še kakšne nove pridobitve in da se bodo razmere za uporabo kolesa za študentke in študente ter zaposlene še izboljšale.
Lea Rebernik
Projekt CRP Živa mesta smo sklenili z zaključnim strokovnim dogodkom, ki je 30. septembra 2026 potekal v prenovljenem Narodnem domu v Novem mestu. Dogodek smo pripravili v sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, s katerim smo v času izvajanja projekta vzpostavili tesno in uspešno partnerstvo. Sodelovanje je bilo še posebej pomembno zaradi skupnega zanimanja za prenovo, oživljanje in upravljanje zgodovinskih mestnih središč.
Celodnevni dogodek je bil namenjen predstavitvi ključnih rezultatov projekta ter razpravi o razvojnih priložnostih in izzivih mestnih središč. Udeležili so se ga predstavniki ministrstev, občin, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, razvojnih agencij, strokovnih organizacij, raziskovalnih ustanov in drugi zainteresirani deležniki.
Program je bil razdeljen v tri vsebinske sklope. V prvem delu so partnerji projekta predstavili ključne ugotovitve raziskave, razvojne procese v slovenskih mestih ter predlagane ukrepe za prenovo in revitalizacijo mestnih središč. Predstavitve so zajemale celovit pristop k raziskovanju mest, analizo razvojne dinamike slovenskih mest, rezultate terenskega dela v izbranih pilotnih mestnih središčih, izkušnje priprave pilotnega programa prenove ter priporočila in ukrepe za podporo skupnostim in odločevalcem pri razvoju živih mestnih središč.
Drugi in tretji vsebinski sklop sta bila namenjena predstavitvi dobrih praks prenove in oživljanja mestnih središč. K sodelovanju smo povabili predstavnike Slovenske turistične organizacije, arhitekturnih birojev ter nosilce uspešnih prenovitvenih projektov, ki so z izkušnjami iz prakse dopolnili raziskovalne ugotovitve projekta.
Dogodek je omogočil dragoceno izmenjavo znanja in izkušenj med raziskovalci, prostorskimi načrtovalci, upravljavci prostora in lokalnimi skupnostmi. Hkrati je predstavljal pomembno priložnost za neposreden prenos projektnih rezultatov med ključne deležnike, ki sodelujejo pri načrtovanju, upravljanju in prenovi slovenskih (zgodovinskih) mestnih središč.
Dejan Cigale
V sredo, 4. 11. 2026, je bila v prostorih Filozofske fakultete predstavitev monografije Sustainable Tourism Development: Practices and Approaches in Serbia and Slovenia. Zamisel za monografijo je vzniknila iz projekta bilateralnega sodelovanja, ki je potekal v letih 2021 in 2022. Projekt je spodbudil različne oblike sodelovanja, eden od njegovih rezultatov pa je tudi omenjena monografija. V njej avtorji obravnavajo razvoj turizma v obeh državah s perspektive trajnostnosti. Razdeljena je v 10 poglavij, ki so delo petih slovenskih (Dejan Cigale, Barbara Lampič, Sara Mikolič, Irma Potočnik Slavič, Lea Rebernik) in petih srbskih avtorjev (Marija Belij Radin, Snežana Đurđić, Dejan Filipović, Sanja Pavlović, Nikola Todorović). Prvi prihajajo z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, drugi pa s Fakultete za geografijo Univerze v Beogradu.
Po uvodnem nagovoru dekanje prof. Mojce Schlamberger Brezar sta vsebino monografije predstavila urednika Snežana Đurđić in Dejan Cigale. Prvo poglavje obravnava razvoj turizma v Sloveniji in Srbiji v preteklosti ter njegovo današnje stanje. Na ta način predstavi kontekst, v katerega so umeščena naslednja poglavja, ki se eksplicitno navezujejo na problematiko trajnostnega razvoja. Pri tem se osredotočajo na obravnavo različnih vsebin na ravni posameznih držav. Vsebine, ki se jim posvečajo prispevki, med drugim zajemajo prostorski razvoj turizma in njegovo načrtovanje, uveljavitev koncepta trajnostnega turizma v strokovni literaturi in v okviru turistične politike, odnos med varstvom narave in razvojem turizma, razvoj nekaterih posebnih oblik turizma (turizem na kmetiji, kulturni turizem, zdraviliški turizem, ekoturizem), vplivne dejavnike trajnostnega potovalnega ravnanja ter prispevek turizma k prožnosti podeželskih skupnosti. Iz obravnavanih vsebin so razvidne tako pozitivne prakse in pristopi, ki prispevajo k bolj trajnostnemu turizmu, kot tudi stranpoti turističnega razvoja, ki se odražajo v raznovrstnih negativnih učinkih.
Monografijo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, založila pa Založba Univerze v Ljubljani. Izšla je v zbirki GeograFF kot 35. knjiga v tej zbirki. Monografija nadaljuje tradicijo geografske obravnave turizma, hkrati pa predstavlja že drugo knjigo v zbirki, pri nastanku katere so sodelovali tako srbski kot slovenski avtorji.