Od februarja 2026 Oddelek za geografijo FF UL kot projektni partner sodeluje pri projektu RUREVIVE (mehanizem INTERREG Srednja Evropa; povezava na uradno spletno stran: https://www.interreg-central.eu/projects/rurevive/?tab=news). Projektni partnerji na treh podeželskih območjih (LAS Od Pohorja do Bohorja v Sloveniji, Županija Krapina-Zagorje na Hrvaškem, LAS Dolina Barycz na Poljskem) analiziramo lokalne izzive, zaznave skupnosti in izobraževalne potrebe glede izvajanja koncepta brez odpadkov (angl. Zero Waste, ZW). Avgusta 2026 smo pripravili transnacionalno poročilo o potrebah podeželskih območij in podeželskih skupnosti na področju izvajanja koncepta brez odpadkov.  

Projektni partnerji smo izvedli obsežno zbiranje podatkov, v katerem je sodelovalo 1634 udeležencev, pri čemer smo zajeli poglede mladih (šol), lokalnih gospodinjstev, podjetnikov, javnih ustanov, organizatorjev dogodkov in drugih ciljnih skupin.  

Ključne ugotovitve transnacionalnega poročila

1.  Najpomembnejše dejstvo je, da se letna količina odpadkov na prebivalca stalno povečuje: leta 2024 je dosegla 374 kg v LAS Od Pohorja do Bohorja v Sloveniji, 286 kg v županiji Krapina-Zagorje na Hrvaškem in 360 kg v partnerstvu LAS Dolina Barycz na Poljskem.

2.  Vsa tri podeželska območja ugotavljajo, da največji delež odpadkov nastaja v gospodinjstvih, medtem ko podjetja na preučevanih območjih izkazujejo tendenco zmanjševanja količine odpadkov. Turisti na preučevanih podeželskih območjih ustvarijo do dvakrat več odpadkov na prebivalca kot lokalni prebivalci (zlasti pri embalaži in izdelkih za enkratno uporabo).

3.  Na preučevanih podeželskih območjih deluje več pobud, ki izvajajo aktivnosti na področju zmanjševanja količine odpadkov in ZW.

4.      Ozaveščanje ali izobraževalne dejavnosti o ZW večinoma vodijo javna komunalna podjetja, ki izvajajo različne dejavnosti (npr. delavnice) za izobraževalne ustanove, šole in nevladne organizacije (npr. obšolski izobraževalni centri na Poljskem).

5.  Mladi na podeželju. Na vprašalnik je odgovorilo skupno 1372 mladih, med njimi 760 Hrvatov (kar predstavlja 55 % vseh udeležencev), 354 Poljakov (26 %) in 258 Slovencev (19 %). Primerjava med državami kaže, da so med mladimi viri znanja o zmanjševanju odpadkov in pristopu ZW podobni v vseh treh državah. Večino tovrstnega znanja (anketiranci so imeli na voljo več odgovorov) so pridobili v šoli (SI 80 %, HR 72 %, PL 67 %), nato v družini (SI 71 %, PL 44 %, HR 40 %), preko spleta (HR 40 %, SI 30 %, PL 24 %). Televizija je bila na Hrvaškem in v Sloveniji na četrtem (HR 32 %, SI 26 %), na Poljskem pa na petem mestu (PL 12 %). Družbena omrežja so bila za mlade na Hrvaškem in v Sloveniji na petem (HR 22 %, SI 16 %), na Polskem pa na četrtem mestu (21 %).

6.      Podeželska gospodinjstva. Na vprašalnik je odgovorilo skupno 207 odraslih, med njimi 103 Poljaki (50 % vseh), 59 Slovencev (28 %) in 45 Hrvatov (22 %). Pred izvedbo ankete je za koncept ZW že slišalo 82 % Poljakov, 81 % Slovencev in 73 % Hrvatov. 46 % Slovencev, 36 % Hrvatov in 34 % Poljakov se močno strinja, da bi pobude ZW (trgovine z rabljenimi izdelki, izmenjave, kavarne za popravilo itd.) lahko okrepile lokalno skupnost.

7.  Podjetniki v Sloveniji. 24 podjetnikov odgovorilo na spletni vprašalnik. Zanimalo nas je, v katerih situacijah se podjetniki najpogosteje odločijo za izvajanje praks ZW. Večina (18) to naredi zaradi osebnih vrednot in nižjih stroškov (12). Preostali (7) pa zaradi financiranja, pričakovanj strank ali zakonodaje. Kljub temu se podjetniki soočajo z različnimi ovirami, ki jim preprečujejo pogostejšo izvajanje omenjenih praks. Največje težave so pomanjkanje časa (13), visoki stroški (8) in pomanjkanje informacij (8). Sledi pomanjkanje podpore (6), pomanjkanje zanimanja trga (5) in nejasna zakonodaja (4).

8.      Javni uslužbenci na Hrvaškem. Na vprašalnik je odgovorilo sedemnajst ljudi. Vprašali smo jih, v katerih dejavnostih bi bili pripravljeni sodelovati v projektu RUREVIVE (lahko so izbirali med več odgovori). Najpogosteje izbran odgovor (13) je bil izmenjava znanja in izkušenj z drugimi kraji/občinami. Sledila so usposabljanja in delavnice o trajnostnem upravljanju, ZW in rešitvah, ki temeljijo na naravi (12). Na tretjem mestu po priljubljenosti so bili pilotni projekti (11), v katerih se na terenu preizkušajo novi pristopi.

9.  Organizatorji dogodkov na Poljskem. Na vprašalnik je odgovorilo štirinajst odraslih. Anketiranci so najpogosteje (šest odgovorov) izrazili potrebo po podpori v obliki delavnic (npr. pri ustvarjanju različnih predmetov iz nezaželenih predmetov ali odpadkov ali o tem, kako korak za korakom načrtovati dogodek v skladu s načeli ZW). Sledili so trije odgovori, ki so izražali željo po sistemski in organizacijski podpori (npr. jasne politike ravnanja z odpadki, jasne okoljske smernice) ter po ozaveščanju turistov in širše javnosti. Dva anketiranca bi rada izmenjala izkušnje z bolj izkušenimi organizatorji dogodkov tako na Poljskem kot v tujini ter videla praktične primere izvajanja ZW. En anketiranec bi rad namensko zaposlil osebo, odgovorno za izvajanje in spremljanje okoljskih rešitev.

10.   Na podlagi informacij iz transnacionalnega poročila o oceni potreb (ki so ga pripravili projektni partnerji: Razvojna agencija Kozjansko, ZARA – Zagorska razvojna agencija, PdDB – LAS Dolina Barycz in Oddelek za geografijo FF UL) lahko zaključimo, da se vsa preučevana podeželska območja nahajajo na dnu piramide t. im. ZW hierarhije.

Te ugotovitve bodo neposredno usmerjale naše nadaljnje delo: za načrtovano usposabljanje relevantnih deležnikov pripravljamo RUREVIVE pilotni vodnik in RUREVIVE dinamični priročnik o ZW, ki ju bomo testirali v podeželskih demonstracijskih centrih na vseh treh partnerskih podeželskih območjih.

Projekt RUREVIVE sofinancirata program Interreg CENTRAL EUROPE in Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF).

Avtorice fotografij: Sara Mikolič, Irma Potočnik Slavič in Elżbieta Łaniak