JULIJ- SEPTEMBER

Od 25. do 30. septembra 2023 smo Oddelek za zgodovino FF UL in raziskovalni program Slovenska zgodovina, Oddelek za geografijo FF UL in raziskovalni program Trajnostni regionalni razvoj Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in raziskovalni program Geografija Slovenije organizirali mednarodno interdisciplinarno poletno šolo Environmental History and Historical Ecology of the Dinaric Karst, za magistrske in doktorske študentke in študente. Pri izvedbi so sodelovali strokovnjakinje in strokovnjaki iz trinajstih ustanov, ki se jim iskreno zahvaljujemo za njihov dragocen doprinos k pestremu programu šole. Pobudnik in glavni organizator šole je bil dr. Žiga Zwitter z Oddelka za zgodovino, soorganizator pa dr. Tajan Trobec z Oddelka za geografijo.

Šola je vključevala 37 ur predavanj z diskusijo različnih strokovnjakov za območje Dinarskega krasa in tamkajšnjih pojavov ter procesov, s katerimi so študenti dobili kompleksen vpogled v preučevano pokrajino. Prva dva dneva sta tako minila predvsem v znamenju predavanj. Tretji dan je sledilo interdisciplinarno skupinsko študentsko raziskovalno delo s predstavitvijo rezultatov na primeru Cerkniškega polja, za katerega so študenti v ArcGIS Online izdelovali različne karte in interpretirali nekdanjo rabo tal na podlagi franciscejskega katastra in poznanih preteklih hidrotehničnih posegov. Tehnični vidik usposabljanja študentov za samostojno delo z geografskimi informacijskimi sistemi je s predhodno izvedbo delavnice prevzela kartografinja Lena Kropivšek. Naslednje tri dni so potekale celodnevne ekskurzije na Kras, Cerkniško polje ter v Belo krajino z dolino Krke, na katerih so se študenti z Dinarskim krasom seznanili še v nekoliko otipljivejši obliki.

Šole, ki jo je podprlo Evropsko združenje za okoljsko zgodovino, se je, v skladu s poudarkom na Dinarskem krasu in prostorskim obsegom Srednjeevropskega programa za univerzitetne izmenjave (CEEPUS), ki je štipendiral udeleženke in udeležence iz tujine, udeležilo 21 študentk in študentov različnih strok (biologija, etnologija in antropologija, geografija, interdisciplinarna okoljska humanistika, limnologija, okoljska geologija, matematično modeliranje in zgodovina) iz sedmih držav (Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Poljske in Slovenije). Udeleženke in udeleženci so bili visoko motivirani. Prejeli so po 3 ECTS točke. Šolo so sofinancirali CEEPUS, Študentski svet FF in Oddelek za zgodovino.

Jubilejne Ilešičeve dneve, ki so bili 20. po vrsti, je v petek, 22. 9. 2023, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaznamovala slavnostna akademija, posvečena 90-letnici zaslužnega prof. dr. Jurija Kunaverja. Prav zaslužni profesor, ki je 13. junija 2023 dopolnil devetdeset let, je bil tudi pobudnik in organizator prvih Ilešičevih dni pred 38 leti, zato je bila priložnost več kot primerna. Že uvodni nagovori so nakazali na zanimivo, predvsem pa bogato tako znanstveno kot pedagoško delo in dinamično osebno življenje profesorja. Slavnostni govor zasl. prof. dr. Jurija Kunaverja je poslušalcem pobliže razkril njegovo življenje, s preglednimi foto-utrinki in poudarki pa tudi številne dosežke in nekatere ovire s katerimi se je soočil pri svojem delu. 

Zasl. prof. dr. Jurij Kunaver je raziskovalno in publicistično deloval na področjih splošne geomorfologije, geografije gorskih območij, visokogorskega ledeniškega krasa, geomorfologije ledeniškega reliefa, zemljepisnih imen gorskih območij in didaktike geografije. Svoj pečat je pustil na področju geografije in pedagogike, njegovo življenjsko delo pa je prof. dr. Karmen Kotnik slikovito opisala s prispodobo drevesa, od korenin, debla, krošnje do plodov. Korenine predstavljajo družinsko okolje v katerem je odraščal s štirimi brati, ter mamo in očetom, ki sta bila predana skavtizmu in gorništvu ter s tem postavila temelje njegovega geografskega zanimanja. Prispodoba debla temelji na obširnem pedagoškem in raziskovalnem delu, njegova bibliografija za obdobje 1958–2023 izkazuje več kot 630 enot. Med drugim je objavil 97 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov ter bil avtor in soavtor več monografij. Krošnja upodablja številne aktivnosti, kjer je bil pobudnik, organizator ali vodja. Med drugimi je bil predstojnik Oddelka za geografijo FF UL, dekan Pedagoške akademije, predsednik Društva za raziskovanje jam Ljubljana, član 4. himalajske alpinistične odprave na Makalu leta 1972, predsednik Zveze geografskih društev Slovenije, predsednik Nacionalnega komiteja pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije, kasneje Slovenije, pobudnik in soustanovitelj Geomorfološkega društva in Društva učiteljev geografije Slovenije ter še mnogo več. Plodove njegovega dela, ki so bistven prispevek k družbi, pa je povzel prof. dr. Volker Albrecht, ki pravi: „Večina naših časopisov in publikacij je morda pozabljenih, vendar ima način razmišljanja in delovanja trajen človeški učinek. To je Jurijeva dediščina.“

Delo profesorja zaznamuje internacionalno povezovanje, zato je s prispevkom prisostvoval tudi prof. dr. Peter Bagoly-Simo, ki je z mednarodne perspektive predstavil izzive in razlike poučevanja geografije na mednarodni ravni. Sklepno dejanje Slavnostne akademije je bila predstavitev monografije z naslovom Dolina Baruna pod Makalujem, za katero je bil glavni pobudnik zasl. prof. dr. Jurij Kunaver, ki je tudi njen soavtor. Obsežna monografija je nastala v uredništvu dr. Tajana Trobca in dr. Uroša Stepišnika in je dostopna na spletu: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/457. V počastitev jubileja je Oddelek za geografijo pripravil tudi razstavo ob 90-letnici, ki kronološko s fotografskim gradivom povzame bogato življenje in delo zaslužnega profesorja. Tematski sklopi razstave prikazujejo življenjepis, časovni trak in področja s katerimi se je aktivno ukvarjal: gore, Makalu – 4. jugoslovanska alpinistična odprava, geomorfologija, študij in študijsko izpopolnjevanje, didaktika geografije in delovanje v društvu Društvo učiteljev geografije Slovenije, 3. univerza, taborniki in hobiji, potovanja. Razstava bo na voljo za ogled do nadaljnjega na hodniku oddelka v 2. nadstropju. 

Ob častitljivi obletnici zasl. prof. dr. Juriju Kunaverju čestitamo in mu želimo še na mnoga aktivna leta.

22. in 23. septembra 2023 so v Ljubljani v organizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekali jubilejni 20. Ilešičevi dnevi. Tokratna konferenca je bila v znamenju podnebnih sprememb in izzivov geografije ter posvečena jubileju ob 90-letnici zaslužnega profesorja dr. Jurija Kunaverja. Srečanja se je udeležilo več kot 120 udeležencev, med katerimi so prevladovali srednješolski in osnovnošolski učitelji. Izjemno bogat je bil tudi program, saj je 50 referentov in referentk predstavilo kar 25 vsebinskih prispevkov in dva posterja. 

Poudarek prvega dne je bil na izobraževanju, predavanja pa so bila razdeljena v dva sklopa, katerima je sledila okrogla miza. Začeli smo z razmislekom, kaj sploh lahko geografija ponudi mlademu človeku in spoznali zakaj se študentje odločajo za študij geografije ter kakšne so njihove poklicne želje. Spoznali smo tudi potrebe vključevanja dodatnih tem v pouk geografije in velik pomen uvajanja več praktičnega dela in primerov iz realnega življenja. Drugi sklop se je začel s predstavitvijo tekmovanja s področja geografije in rezultatov udeležencev in uvidom v poučevanje geografije v programu mednarodne mature. Zaključek prvega dneva je bil namenjen okrogli mizi z naslovom "Izzivi šolske geografije”, na kateri so sodelovali predstavniki vseh ravni izobraževanja, predstavniki raziskovalnih inštitucij in predstavnik Zavoda za šolstvo. Izzivov je veliko, a zaključek razprave je izžareval pozitivnost, zagnanost in pripravljenost na sodelovanje različnih ravni v dobro geografske stroke tudi v prihodnje. 

Dan se je v večernih urah zaključil slovesno. Dr. Mimi Urbanc je v imenu Zveze geografov Slovenije dr. Juriju Senegačniku podelila Ilešičevo priznanje za življenjsko delo na področju geografskega izobraževanja. Priznanje je prejel za njegov neizbrisen pečat na področju vzgoje in izobraževanja ter dela na področju uveljavitve in modernizacije pouka geografije v Sloveniji. 

Drugi dan dogodka je bil razdeljen na štiri tematske sklope. Začel se je z dvema vabljenima predavanjema – dr. Katje Vintar Mally o trajnostnem razvoju in preseganju porabe virov, ter dr. Mateja Ogrina o podnebnih spremembah in pomen geografije ter geografskega izobraževanja na tem področju. Sledila je predstavitev kalkulatorja ekološkega odtisa in spremenjene klasifikacije podnebnih tipov v Sloveniji, sklop pa smo zaključili z vplivi podnebnih sprememb na vode v Sloveniji. V nadaljevanju smo ugotavljali vpliv podnebnih sprememb na slovenske gozdove, oba slovenska ledenika, promet in obalna mesta. Tretji sklop je bil na primeru himalajskih ledenikov predstavil pristop ponavljajočega fotografiranja, seznanili smo se z vplivom aeroslov na podnebje in zaključili z dvema predstavitvama, kjer so bili učenci v vlogi raziskovalcev - Vpliv krčenja tropskega deževnega gozda v Amazoniji na podnebje v Sloveniji ter Dan dejavnosti na temo trajnostnega razvoja. Tudi zadnji sklop se je pričel z inovativnimi didaktičnimi igrami oziroma metodami. Predstavljen je bil terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih invazivnih vrst. Zanemarili pa nismo niti nivoja predšolske vzgoje in načinov, kako tudi vrtčevskim otrokom približati vremenske pojave in ozaveščati o posledicah podnebnih sprememb. Da majhnost ni nujno ovira, temveč je tudi prednost, je dokazal geografsko didaktični projekt, kjer so dijaki spoznavali 5 najmanjših evropskih držav. 

Sklenemo lahko, da je dogodek ob dobri udeležbi in zanimivih predstavitvah več kot uspel. Hkrati je minil v optimističnem pogledu o vlogi geografije, ki lahko vse bolje odgovarja na globalne in lokalne probleme v vse bolj zaostrenih razmerah zaradi podnebnih sprememb in drugih dogodkov v svetu. 

Ker je bil v letošnjem letu nabor možnih izobraževanj namenjenih bibliotekarjem, ki navadno vklučujejo obiske drugih univerzitetnih oz. fakultetnih knjižnic in predstavitve dobrih praks zelo skromen, sva se s kolegico bibliotekarko Kristino iz knjižnice za anglistiko odločili, da bova tokrat sredstva za sofinanciranje mobilnosti osebja za namen usposabljanja v okviru razpisa Erasmus+ (STA/STAT) 2022/2023 uporabili za udeležbo na tečaju španščine. Tečaj je potekal med 18. 9. in 22. 9. 2023 pod okriljem šole SpainBcn-programs, ki ima svoj sedež v Barceloni. Šola ima v svojem naboru usposabljanj še tečaje angleščine, umetnosti, za uporabo naprednih tehnologij za poučevanje in metod integriranega učenja tujih jezikov. Na osnovnem tečaju španščine nas je bilo devet udeležencev, tri smo bile iz Slovenije, ena iz Češke, ostali iz Romunije. Predznanje španščine, ki sva ga s kolegico Kristino dobili na tečajih za zaposlene FF, nama je zelo koristilo, da sva lažje sledili razlagi učitelja Tonija in uspešno reševali naloge iz slovnice in poznavanja besed. Tečaj je bil intenziven, nič kaj pregovorno špansko ležeren, tako da smo udeleženci po enem tednu ugotovili, da smo kar dobro napredovali v znanju, kar nam bo dalo nekaj več samozavesti pri nadaljnem sporazumevanju. Seveda smo se takoj preizkusili pri naročanju hrane in nakupovanju. Šola je lepo poskrbela za udeleženece tudi tako, da so nam pripravili voden ogled starega mesta Barcelone, kjer smo se med drugim ustavili na bolj skritih, mirnih in ne tako turistično obleganih kotičkih mesta, popeljali so nas na Montjuic, kjer je lep razgled na mesto, pristanišče in športne objekte, ki so jih zgradili za olimpijske igre ter na izlet na Montserrat, »nazobčano« goro iz konglomerata pod katero je zatočišče našel mogočen samostan. Pri vseh teh aktivnostih nam je ostalo komaj kaj časa, da sva si v prostem času lahko ogledali še preostale barcelonske znamenitostki, ki jih obiskovalec mesta skoraj ne sme izpustiti in ki jih je večina povezavnih s slavnih arhitektom A. Gaudijem in nekdanjim someščanom P. Picassom. Vsekakor lahko zaključim, da nam strokovnim delavcem takšna izobraževanja in usposabljanja veliko doprinesejo k našemu delu, tudi če se udeležimo jezikovnega tečaja, nenazadnje se bilbiotekarji v knjižnicah srečujemo s študenti na izmenjavah in nam bo znanje še enega tujega jezika olajšalo komunikacijo z njimi. 

V Zadru je od 4. do 15. septembra 2023 potekala 11. mednarodna poletna šola z naslovom “Regionalni razvoj in podnebne spremembe – geografska perspektiva”. Udeležilo se je je 18 dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih študentov iz Slovenije, Češke, Ukrajine, Kosova, Poljske, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Romunije. Predavanja je izvedlo pet profesorjev, med njimi Irma Potočnik Slavič in Sara Mikolič z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete UL.

V dveh tednih smo se študentje udeleževali dopoldanskih predavanj, kjer smo spoznavali učinke podnebnih sprememb v podeželskem in mestnem okolju, s poudarkom na kmetijstvu in prometu, vplivu na prebivalstveno dinamiko, okoljevarstvo in klimatogeografijo. V popoldanskem času so potekale delavnice, ki so bile namenjene aktivnemu delu v skupinah, uporabi znanja in digitalnih orodij ter pripravljanju predstavitev.

Tokratni gostitelj je bil Oddelek za geografijo Univerze v Zadru, ki je organiziral ogled starega mestnega jedra in dve celodnevni ekskurziji. Obiskali smo Vransko jezero: spoznali smo konflikt med kmetijsko rabo in zavarovanim območjem nacionalnega parka, posebnosti kraškega površja, turistično rabo in biotsko pestrost. V Biogradu smo obiskali interpretacijski center naravnih parkov Hrvaške. V drugem tednu smo obiskali turistično mesto Nin, bio soline in izkusili »kopanje« v peloidnem blatu, ki je znano po pozitivnih medicinskih učinkih.

V prostem času smo se družili na plaži in v mestu, hodili v športni park in uživali v morski hrani. Prosti vikend smo izkoristili za raziskovanje Nacionalnega parka Kornati, Nacionalnega parka Paklenica in Šibenika.

Vse, ki vas tovrstno mednarodno študentsko raziskovanje zanima, vabimo že na naslednjo poletno šolo, ki je financirana v sklopu mehanizma CEEPUS in je organizirana mreža geografskih oddelkov (Georegnet), ki povezuje skoraj 20 univerz Srednje in Jugovzhodne Evrope.

Več na povezavi: https://geografija.unizd.hr/obavijesti/view/11th-international-georegnet-summer-school

Med 10. in 13. 7. 2023 je na jugu Francije v Toulousu potekal 26. European Seminar on Extension & Education (ESEE), ki je osrednji seminar/konferenca na področju kmetijskega izobraževalno-svetovalnega podpornega okolja. Dogodek z več kot 50-letno tradicijo je letos privabil približno 150 raziskovalcev in praktikov s celega sveta (večinoma iz Evrope). 

V 111 predstavitvah v petih tematskih sekcijah, petih terenskih ogledih kmetijskega izobraževanja in svetovanja v praksi (med drugim smo se spoznali z delovanjem podeželskega inkubatorja), šestih interaktivnih delavnicah in dveh okroglih mizah smo udeleženci razpravljali o izzivih kmetijskega izobraževanja in pospeševanja (zeleni prehod, digitalizacija, generacijska prenova, novi akterji podpornega okolja, socialni vidik trajnosti itd.). Kako oblikovati in izvajati kmetijsko izobraževanje ter svetovanje za kmete prihodnosti je pomembno vprašanje, pri katerem je sodelovala tudi naša raziskovalka asist. Sara Mikolič s predstavijo, na kakšne načine novi pristopniki v kmetijstvo (prevzemniki in novinci) v Sloveniji dostopajo do informacij, znanja, nasvetov, kje je manko podpornega okolja ter kako zanje oblikovati vključujoč podporni ekosistem na podeželju. Izsledki raziskave so nastali v okviru CELSA mehanizma med KU Leuven in Univerzo v Ljubljani za mlade raziskovalce. Za vse zainteresirane: naslednje ESEE srečanje bo leta 2025 v Portu (Portugalska). 

Po zaključku dveh zaporednih evropskih projektov v povezavi s prstmi (FACES in SYStem) je nastala praznina do prijave naslednjega projekta. Z nekaterimi kolegi nekdanjih partnerskih inštitucij smo se odločili, da to vrzel zapolnimo s prijavo BIP (Blended Intensive Course) oziroma KIP mobilnosti. Po uspešni prijavi in kandidaturi poljskih kolegov iz Torunja (Univerza Nikolaja Kopernika) smo se za sodelovanje odločili še v Sloveniji (Oddelek za geografijo, UL FF), Litvi (Vytautas Magnus University), Estoniji (University of Life Sciences, Tartu), Latviji (University of Life Sciences and Technologies, Jelgava) in na Madžarskem (University of Pécs). Poletno delavnico smo naslovili »In the name of Soil – Ecopedological Workshop« ali v prevodu 

»V imenu prsti – Ekopedološka delavnica«. Po internih izborih smo oblikovali slovensko ekipo, ki so jo zastopali trije doktorski študenti Lena Kropivšek, Sašo Stefanovski in Lenart Štaut, magistrski Tim Gregorčič in dva diplomska študenta Job Stopar in Jaka Grad. Med učitelji je poleg spodaj podpisanega sodelovala še dr. Mojca Ilc Klun.

Delavnica je bila razdeljena na dva dela, kabinetnega in terenskega. Kabinetni se je začel v začetku meseca junija in obsegal različna virtualna srečanja na daljavo kot priprava na terenski del. Vsebine so se pretežno dotikale mednarodne WRB klasifikacije (osnove in zgodovina, diagnostične horizonte, lastnosti in gradiva, kvalifikatorji in samo poimenovanje), pa tudi tematik kot so redoksimorfne značilnosti, prsti in podnebne spremembe ter prsti severne Poljske. 

Oboroženi z znanjem smo se 25. junija odpravili s kombijem na 1100 km dolgo pot proti severu Poljske. Brez težav, a z nekaj napora smo dosegli našo destinacijo v večernih urah. Že naslednji dan se je začelo zares. Po uvodnem nagovoru, razdelitvi gradiva in obveznih majic smo se podali na terensko delo v neposredni bližini in severno od same stavbe Univerze. V pretežno sekundarnem borovem gozdu smo spoznavali revne, kisle in peščene prsti (dva Arenosola in dva Podzola). Povezave smo iskali med skupino prsti in lego glede na relief. Večer smo zaključili z bogatim piknikom in prijetnim druženjem. Drugi dan smo se odpravili proti na polje oljne ogrščice, južno od naselja Inowrocław. Naša naloga je bila ugotoviti, čemu na določenemu delu njive, ogrščica izrazito slabo uspeva. Ob tem smo opisali prav tako dva peščena Planosola in dva Phaeozema. Izkazalo se je, da je zastajanje vode v Planosolih krivo za slabšo rast kulturne rastline. Sledilo je kopanje v bližnjem jezeru Szarlej. Večer smo tokrat zaključili z vodenim zgodovinsko-kulturnim sprehodom po Torunju in degustacijo lokalnih piv. Tretji dan smo se odpeljali proti naselju Gruczno. Tudi tokrat nas je zanimala lega v pokrajini, povezave z različni reliefnimi parametri in skupino prsti. Proučevali smo podrobnosti kar štirih, med seboj zelo različnih skupin prsti (Gleysol, Regosol, Calcisol in Kastanozem). Po opravljenem delu smo poskusili še vino iz vinograda na severu Poljske. Pred desetletjem skorajda nepredstavljivo, da bi v teh geografskih širinah komercialno pridelovali vino, vendar bodo podnebne spremembe v nekaterih delih Evrope, lokalno prinesle tudi pozitivne spremembe. Na zadnji terenski dan smo šli prav tako v proti mestu Gruczno, a tokrat v neposredno bližino reke Visle. Ugotavljali smo, kako oddaljenost od reke in višina talne vode vpliva na lastnosti prsti. Prepoznali smo Gleysol, Histosol, Regosol in Kastanozem. Nismo pozabili niti na kulturo in si v muzeju na prostem ogledali tradicionalna bivališča nizozemskih Menonitov, ki so evropska različica ameriških Amišev. Njihove izkušnje pri obdelavi polderjev so pripomogle, da so lahko poselili območja, ki jih je stalno in silovito poplavljala reka Visla. Na odprtem ognju smo si sami spekli dobrote in poskusili nekaj vrst žganja, ki so bila nagrajena na lokalni prireditvi. Zadnji dan je bil ponovno kabinetni. Strnili smo ugotovitve in po skupinah pripravili predstavitve našega terenskega dela. Prosto popoldne je slovenska ekipa izkoristila za izlet v mesto Chełmno in se poskusila v dobrotah gruzijske kuhinje. 

Čakala nas je le še (ponovno naporna) pot domov in obljuba, da v bližnji prihodnosti podobno srečanje organiziramo v Sloveniji.

Lokacije proučevanja prsti v okviru delavnice: https://bit.ly/46bojku

Spletna stran delavnice: https://www.geo.umk.pl/student/mobilnosc/in-the-name-of-soil-ecopedological-workshop-blended-intensive-course/

Člani in članice Oddelka za geografijo UL FF smo se na sončen zadnji junijski dan letošnjega leta podali v Zagreb, kjer so nas ljubeznivo sprejeli in gostili kolegi in kolegice Oddelka za geografijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu. Zaradi popotresne obnove njihove matične stavbe, v katero selitev začenjajo prav v teh jesenskih dneh, smo gostovali še v njihovih nadomestnih prostorih na Hrvaški katoliški univerzi. Celodnevno delovno srečanje je bilo namenjeno predvsem oživitvi nekoč intenzivnih stikov med obema oddelkoma, ki pa so v zadnjih letih nekoliko oslabeli zaradi pandemije covid-19 ter sodobnih trendov krepitve raziskovalnega in pedagoškega povezovanja s celotnim evropskim univerzitetnim in raziskovalnim prostorom, pa tudi širše. Z letošnjim srečanjem smo tako oživili tudi tradicijo rednih bilateralnih sestankov oddelkov. 

Prvi del dneva smo namenili predvsem predstavitvam pedagoških in raziskovalnih področij posameznih zaposlenih, saj smo se v zadnjih letih na obeh oddelkih precej pomladili in je bilo za mnoge to prvo tovrstno srečanje. V drugem delu smo si vzajemno predstavili študijske programe, ki jih izvajamo na dodiplomskih in podiplomskih stopnjah izobraževanja, s poudarkom na spremembah, ki jih je prinesel čas po bolonjski reformi. Predstavitve je spremljala razprava, v kateri smo osvetlili aktualne izzive pedagoškega dela in ugotavljali, da se soočamo s podobnimi težavami oziroma trendi. 

V zadnjem delu srečanja smo izpostavili še ključne novejše projekte in projektne rezultate znanstvenoraziskovalnega dela obeh oddelkov kot izhodišče za okroglo mizo, na kateri smo razpravljali zlasti o možnostih znanstvenoraziskovalnega sodelovanja, izkušnjah s financiranjem in organiziranjem raziskovalnega dela ter mnogih drugih praktičnih vidikih, s katerimi se dnevno soočamo. V drugem delu okrogle mize smo spregovorili še potencialnem sodelovanju na pedagoškem področju z izmenjavami visokošolskih učiteljev in organizacijo skupnih terenskih vaj.

Za snovanje prihodnjih oblik sodelovanja in utrjevanje vezi pa je bilo izjemno dragoceno tudi neformalno druženje med odmori, ko so gostitelji razvajali naše brbončice. Na koncu dneva smo družno ugotavljali, da smo pogrešali naša srečanja in se veselimo snidenja naslednje leto, ko bomo v Ljubljani skušali še bolj konkretizirati skupne načrte

V Groningenu na Nizozemskem je od 26.–29. 6. 2023 potekala tretja konferenca RuralGeo, ki se prvenstveno osredotoča na podeželje, a k obravnavi tematik pristopa interdisciplinarno, pri čemer imajo vodilno vlogo geografske izobraževalno-raziskovalne ustanove. Nosilna tema letošnjega srečanja več kot 250 udeležencev iz vsega sveta (večji del iz Evrope) so bili raznovrstni procesi sprememb na podeželju (angl. Rural Geographies in Transition). Že na prejšnjih konferencah (Nantes - 2014, Braunschweig - 2017) se je v organizacijskem smislu izoblikoval format, ki vključuje: uvodno predavanje, niz tematskih sekcij, plenarna predavanja in delavnice, srečanje doktorskih študentov in mladih raziskovalnih sodelavcev, terenski ogled zanimivih praks, predstavitev posterjev, mreženje in druženje. Slovensko raziskovanje podeželja je bilo predstavljeno v petih sekcijah, v katerih smo sodelovali Oddelek za geografijo FF UL, GIAM ZRC SAZU in Oddelek za krajinsko arhitekturo BF UL. Prijetno in vsebinsko bogato druženje je potekalo v odlični organizaciji Univerze v Groningenu. Za vse zainteresirane: četrta RuralGeo konferenca bo leta 2026 v Portu (Portugalska).