V torek, 28. marca 2029, sta Oddelek za geografijo in Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirala tiskovno konferenco in pogovor z avtorjem ob izidu znanstvene monografije zaslužnega profesorja dr. Dušana Pluta z naslovom Ekosistemska družbena ureditev, ki je v dveh zvezkih in na skoraj 1800 straneh sočasno izšla v zbirkah Historia in GeograFF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. K organizaciji in zbiranju donatorskih sredstev za izdajo knjige je pomembno pripomogel tudi Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani. Izid knjige je z zasebnimi donacijami podprlo več kot 110 donatoric in donatorjev kot tudi več uglednih ustanov, pridobljena pa je bila tudi podpora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Dogodek sta otvorila oba urednika monografije s kratko predstavitvijo avtorja in nastanka dela, nato pa je prof. dr. Dušan Plut izpostavil ključne poudarke iz knjige ter v nadaljevanju odgovarjal na vprašanja iz publike. Za prijetno vzdušje in presenečenje na dogodku je poskrbel Vlado Kreslin, udeleženci pa so v razpravi med drugim šaljivo izpostavili, da bodo za prebiranje dela potrebovali nekaj več časa in da velja srečanje z avtorjem ponoviti čez leto dni, ko bodo lahko vsebinsko pokomentirali prebrano.

Najbolj celovito smo skušali interdisciplinarno vsebino dveh obsežnih zvezkov monografije orisati v uredniškem predgovoru, v katerem smo zapisali: »V prvem zvezku z naslovom Podstati in gradniki ekosistemske družbene ureditve so uvodoma orisana zgodovinsko podedovana in nova protislovja 21. stoletja. V nadaljevanju je glavna pozornost namenjena možnostim prehoda v družbeno ureditev, ki jo avtor označi za ekosistemsko. V ta namen so natančno analizirani etični, ekosistemski, ekonomski, družbeni, varnostni in demokratični temelji oziroma podstati, ki razkrivajo slabosti dosedanjih ureditev ter njihove posledice za sedanje in prihodnje generacije. Avtor nam vedno znova ponazarja, da bo morala ekosistemska družbena ureditev temeljiti na korenitih okoljskih in podnebnih političnih ukrepih, ki bodo vodili v izdatno zmanjšanje pritiskov na okolje. Pri tem pa podčrtuje, da bodo sočasno enako pomembni tudi zmanjševanje neenakosti v družbi in med regijami sveta, proces demilitarizacije, gojenje kulture miru in nenasilja ter bistveno bolj učinkovito udejanjanje demokracije. V monografiji je največ prostora namenjenega iskanju dobrih praks in zgledov ter možnih rešitev v okviru različnih faz ekosistemske družbene ureditve. Vsaka od faz – ekosocialni kapitalizem, ekosolidarizem in demokratični ekosocializem – je podrobno opredeljena s podstatmi in gradniki, avtor pa povsem odprto dopušča tudi možnost drugačnih razpletov v naslednjih desetletjih. Usmeritve iz prvega zvezka se v drugem zvezku – Ekosistemska družbena ureditev: Slovenija in Evropa – nadgradijo v konkretno zasnovo udejanjanja podstati in gradnikov nove družbene ureditve tako na ravni Slovenije kot tudi na nadnacionalni ravni v Evropski uniji. S tem postanejo še bolj oprijemljive in jih lahko ob prebiranju stalno preverjamo z (ne)vzdržnostjo naših dosedanjih praks.«

Knjiga je bila natisnjena v 300 izvodih in jo je možno kupiti tudi v knjigarni Filozofske fakultete, kot e-knjiga pa je brezplačno dostopna na povezavah: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/405 (prvi zvezek) in https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/406 (drugi zvezek).

Posnetek tiskovne konference in pogovora z avtorjem je dosegljiv na: https://www.youtube.com/watch?v=H2iGzzi2cC8 

Tudi letos smo na Oddelku za geografijo odprli vrata za dijake, ki jih zanima vpis na študij geografije. Letošnji informativni dnevi na srednjih šolah in fakultetah so potekali 17. in 18. februarja. Zelo veseli smo bili, da smo dijake ponovno lahko pozdravili v živo na fakulteti. Smo namreč mnenja, da lahko le stik v živo ponudi tisti pravi vtis o odnosih in energiji na Oddelku. Treh predstavitev (dve v petek, ena v soboto) se je udeležilo okrog 130 zainteresiranih za študij geografije. Večina je obiskala petkovi predstavitvi (v živo), manjšina pa sobotno (kljub hibridnemu poteku je bilo največ interesa v živo). Obisk je nekoliko nižji kot ob spletni izvedbi lansko leto, vseeno pa smo bili z njim zadovoljni in fizična prisotnost vendarle zahteva nekaj več truda in tudi pomeni nekaj več. V vsakem terminu so nam pri predstavitvi pomagali tudi naše študentke in študenti, ki so sodelovali pri predstavitvi obeh študijev (enopredmetni in dvopredmetni) ter predstavili svoje aktivnosti s poudarkom na Društvu mladih geografov Slovenije. Poskrbeli so tudi za predstavitev oddelčnih prostorov, vključno z GIKL-om in fizičnogeografskim laboratorijem, ter dodatno odgovarjali na vsa vprašanja bodočih študentov. Verjamemo, da so tudi oni lahko doprinos k boljšemu vpisu na študij geografije in se jim za to iskreno zahvaljujemo.

Kot že nekaj let, smo tudi letos med obiskovalci izvedli spletno anketo z osnovnimi podatki o udeležencih informativnega dne. Od skupno 100 sodelujočih v anketi (77 % vseh udeležencev) jih je 43 odgovorilo, da se bodo zagotovo vpisali na študij geografije. To je kar precejšnje povečanje od lanskega leta, kar nas navdaja z upanjem, da bo tudi dejanski vpis boljši. Štiri petine sodelujočih obiskuje 4. letnik srednje šole, prihajajo pa iz celotne Slovenije, saj je iz vsake regije prišel vsaj 1 dijak. Vseeno po obiskanosti močno prevladuje nekaj regij. Najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija, iz katere je prišlo 31 % dijakov, sledila je Gorenjska (19 %), Savinjska (12 %) in Jugovzhodna Slovenija (9 %). Sodelujoči v anketi, ki jim študij geografije trenutno ni prva izbira, razmišljajo predvsem o študiju zgodovine, mednarodnih odnosov, psihologije, prava in arhitekture, ki so se najpogosteje pojavljali med odgovori na to vprašanje.

Upamo, da jih je predstavitev na informativnih dnevih prepričala, da se vendarle odločijo za študij geografije in se nam jeseni pridružijo na Oddelku. Vsem sodelujočim se je vzdušje zdelo pozitivno in upamo, da bo to prineslo tudi večji vpis. Ob koncu gre zahvala vsem sodelujočim, na čelu za dr. Matejem Ogrinom, ki je vodil organizacijo informativnega dneva in študentom, ki so nam priskočili na pomoč.

V mesecu marcu smo na Oddelku za geografijo pričeli s prvimi aktivnostmi projekta Podpora izvajanju »zero waste« strategije pri ljubljanskih ponudnikih hotelske namestitve. Projekt je osnovan v sodelovanju s Turizmom Ljubljana, Ekologi brez meja in VOKA SNAGA z namenom izdelave strokovnih podlag za učinkovitejše upravljanje z odpadki.

Prva faza projekta se nanaša predvsem na pregled stanja med praksami ravnanja z odpadki v 48 ljubljanskih hotelih. V drugem delu projekta bo pri posameznih hotelskih ponudnikih potekal ogled vrste in količine odpadkov, ki bodo pokazali podrobnejše stanje strukture odpadkov. V zadnji fazi bo potekala analiza zbranih podatkov in predstavitev rezultatov in priprava usmeritev za izboljšave in izobraževanje. Projekt daje vpogled v obstoječe stanje in tako pomembno prispeva pri pripravi modela za izboljšanje upravljanja z odpadki.

Pri projektu sodelujemo študentje geografije na magistrskem programu pri predmetih Turizem in trajnostni razvoj ter Izdelava okoljskih raziskovalnih projektov in presoj vplivov na okolje. Naše delo obsega podrobnejši študij literature o turizmu in ravnanju z odpadki, anketiranje in analizo ankete, pripravo aplikacije z lokacijami in podatki, pripravo zaključnega poročila ter javno predstavitev.

V torek, 7. 3. 2023, smo opravili testni terenski ogled hotela B&B, kjer smo izvedli anketiranje, ogled skupnih prostorov in hotelske sobe ter sortirno analizo odpadkov. Direktorica Adrijana Vidergar Hauptman nam je predstavila delovanje hotela, njihov način zmanjševanja in ločevanja odpadkov ter ozaveščanja obiskovalcev. Na strehi hotela smo si ogledali tudi urbani čebelnjak kot uspešno trajnostno prakso in prostor za druženje z razgledom na mesto.

V začetku meseca februarja je naša bivša sodelavka Janja Turk praznovala sedemdeset let. Na oddelku se je zaposlila leta 1979 kot bibliotekarka, od leta 1988 pa do upokojitve leta 2012 je bila vodja oddelčne knjižnice. Mlajše generacije študentov in diplomantov je ne poznajo, mi (starejši) pa bi se lahko strinjali, da je pustila pomemben pečat kot bibliotekarka iz geografske knjižnice, pa naj bo to iz naših študentkih let, ko smo jo srečevali v knjižnici, ali pa kasneje kot sodelavko, kolegico. Zato nekaj besed o njej in njemu delu, da jo predstavimo še mlajšim generacijam.

Janja je po izobrazbi profesorica geografije in sociologije. Da se je lahko zaposlila v knjižnici, je morala opraviti še dodatno izobraževanje za bibliotekarje in nato bibliotekarski strokovni izpit. Leta 1988 je opravila še specialistični izpit in dobila naziv bibliotekarka specialistka, leta 1998  je napredovala v naziv višja bibliotekarka specialistka. V knjižnici je skrbela za katalogizacijo gradiva, nabavo, izpolnjevala je statistične vprašalnike za NUK in pisala letna poročila za UL, pripravljala finančne načrte, biltene novosti, vodila je izobraževanja uporabnikov za uporabo knjižnice in drugo. Uporabniki so cenili njeno pomoč pri iskanju gradiva, saj je znala svetovati – citiram besede bivše študentke »na pamet je vedela, v kateri knjigi je točno tista stvar, ki smo jo iskali oz. kje je točno tisti članek, ki ga potrebujemo za…«. Bila je aktivna v delovnih skupinah OHK, in sicer za nabavo in statistiko, nekaj časa tudi kot vodja delovne skupine. Njeno pomoč in svetovanje pri vodenju OHK je zelo cenil tudi takratni vodja OHK Milan Lovenjak. Z ožjo delovno skupino iz vrst bibliotekarjev OHK si je prizadevala za ureditev statusa bibliotekarjev, tako da bi nazive, pridobljene v knjižnični dejavnosti, priznali tudi pri sistematizaciji delovnih mest na Univerzi. V stanovski organizaciji Zveza geografov Slovenije (takrat še kot Geografsko društvo Slovenije in nato Zveza geografskih društev Slovenije) je bila v osemdesetih letih tajnica zveze. Zveza geografov Slovenije ji je podelila pohvalo leta 1982, leta 1997 je dobila bronasto plaketo in nato leta 2002 srebrno plaketo. Še vedno zelo aktivno sodeluje pri Alumnem klubu geografov, kjer je trenutno članica nadzornega odbora. Ne smemo pozabiti omeniti dveh velikih priznanj, ki jih je prejela za svoje strokovno delo ob upokojitvi, in sicer Plaketa za življenjsko delo, ki ji ga je podelila Filozofska fakulteta, in Čopovo priznanje, ki ji ga je podelila Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Za objavo je pripravila nekaj pomembnih bibliografij: Bibliografijo Geografskega vestnika od leta 1925 do 1998, kar je bilo izdano v posebnem zvezku, Bibliografijo Geografska obzornika od leta 1954 do 1984. Sodelovala je pri pripravi bibliografije akademika Ivana Gamsa. Za Geografski obzornik je pripravljala prispevke o geografskih periodičnih publikacijah, izdanih na območju nekdanje Jugoslavije. Za učbenik Uvod v geografijo je prispevala poglavje o geografski bibliografiji. Napisala je še nekatere druge bibliografije in prispevke o osemdesetletnici oddelka, obletnicah knjižnice, obletnicah bibliotekarke ustanoviteljice oddelčne knjižnice ga. Tatjane Šifrer ter sezname diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti, ki so zaključili študij na Oddelku za geografijo.

Janja je rada omenila, da ji nikoli ni bilo žal, da se je odločila za študij geografije, saj je tako dobila širino znanja, ki ji ga kateri drugi študij ne bi dal. Zelo dobro se je počutila tudi v geografski skupnosti, tako na oddelku kot s kolegi iz časa študija. Rada se je udeleževala stanovskih srečanj, pa naj so bila to zborovanja geografov ali pa športne igre v organizaciji AGUL-a, ki so ji vsa ostala v lepem spominu in te je zmeraj zelo rada delila v družbi z nami. Sodelavke iz knjižnice smo jo kot vodjo knjižnice cenile, saj je vedno imela posluh za naše želje po izobraževanju, nam pomagala z nasveti pri delu in prijazno usmerjala naše delo.

Ob jubileju ji čestitamo in želimo, da bi še naprej uživala ob uresničevanju njenih »upokojenskih« projektov.

Po daljšem zatišju zaradi znanih razmer je bilo 14. decembra 2022 ponovno obujeno tradicionalno prednovoletno geografsko srečanje. Prizadevanja organizatorja Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani so podprli tudi Oddelek za geografijo FF UL, Ljubljansko geografsko društvo, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Zveza geografov Slovenije. Prijetno in sproščeno druženje je bilo nadgrajeno s praznovanjem 20-letnice Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani. Sicer z enoletno zamudo, a zato z nič manjšim ponosom in zanosom.

Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani (skrajšano ime: AGUL) je združenje diplomantov in podiplomskih študentov Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter ostalih prijateljev geografije na Univerzi v Ljubljani. Cilji kluba so ohranjanje povezanosti in komunikacije med pripadniki vseh generacij diplomantov geografije ljubljanskega oddelka za geografijo, podpora članom kluba pri njihovem strokovnem in znanstvenem delu, vzpodbujanje povezovanja med člani kluba in diplomanti geografije drugih univerz ter promoviranje dosežkov članov kluba v javnosti, pa tudi podpiranje delovanja Oddelka za geografijo.

Pobuda za ustanovitev kluba izhaja iz druge polovice 90. let 20. stoletja iz osebnih izkušenj dr. Antona Gosarja z delovanjem kluba alumnov na Univerzi v Koloradu (ZDA). Ideja je zorela, konkretnejši načrti so nastajali od leta 1999 dalje. Preboj ideje o formalnem združevanju geografov je pomenil prvi geografski ples, ki je spremljal praznovanje 80-letnice Oddelka za geografijo. Ustanovni zbor društva je bil 10. avgusta 2001. Na drugem geografskem plesu, ki je bil septembra leta 2001, je bil predstavljen osnutek statuta AGUL, društvo pa je že imelo 93 neformalnih članov. Na novoletnem srečanju konec leta 2001 je bilo predstavljeno formalno organizirano društvo Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani z vsemi organi društva, saj je bilo novembra 2001 uspešno registrirano pred državo in ustanovnimi člani: Markom Krevsom, Antonom Gosarjem in Mojco Dolgan-Petrič.

Po čem si bomo zapomnili delovanje Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani v prvih dveh desetletjih delovanja?

1. Po druženju. Najbolj odmevna družabna srečanja, ki jih je organiziral Alumni klub, so bila novoletna srečanja. Ta so najprej potekala v hotelu Slon, kasneje v hotelu Union, vmes tudi v hotelu Mons. Začetna udeležba več kot sto članov društva in drugih vabljenih geografov (soorganizatorji novoletnega srečanja so bili poleg Alumni kluba tudi Oddelek za geografijo FF UL, Zveza geografov Slovenije, Ljubljansko geografsko društvo, Geografski inštitut ZRC SAZU, v prvih letih tudi mariborski in koprski oddelek za geografijo, sodelovalo je tudi Društvo mladih geografov Slovenije) se je postopoma občutno zmanjšala, zato se je pristopilo k manj zahtevni organizaciji srečanj v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Alumni klub je bil organizator družabnih večerov s srečelovom na številnih geografskih prireditvah (90 let Oddelka za geografijo, 100 let Oddelka za geografijo, Melikovi dnevi, Ilešičevi dnevi), pa tudi soorganizator zborovanja slovenskih geografov na Gorenjskem leta 2013. V jesenskih mesecih so bili organizirani kostanjevi pikniki.

2. Po športnem udejstvovanju. Čeprav so bile še v prejšnjem desetletju, se vedno znova radi spomnimo na legendarne športne igre v Velenju in Osilnici. Kasneje smo se športno preizkušali na planini Konjščici, Bukovniškem jezeru v Prekmurju, Fiesi, kolesarili smo po Vipavski dolini.

3. Pri izobraževanju članov. Društvo je namreč glede na priložnosti in potrebe organiziralo strokovna posvetovanja ali predstavitve geografskih prispevkov pri reševanju izzivov sodobnega družbenega razvoja: na področju regionalnega prostorskega planiranja v Sloveniji, makroregionalnih strategij, zelene infrastrukture in podobno.

4. Po širši družbeni vlogi društva. Alumni klub je bil pomemben deležnik pri spodbujanju trajnostnega prostorskega razvoja v občini Miren-Kostanjevica. Leta 2015 je na pobudo dr. Branka Pavlina in s strokovno podporo dr. Mitje Briclja Alumni klub vodil oblikovanje Vizije za Vipavo – izhodišče za sodelovanje občin v Vipavski dolini in oblikovanje vzorčnega primera regionalnega planiranja »od spodaj navzgor«. Svet za Vipavo še vedno živi in si prizadeva za trajnostni prostorski razvoj ob reki Vipavi.

5. Po podpori razvoju Oddelka za geografijo. Alumni klub je odigral pomembno vlogo pri oblikovanju in reakreditaciji bolonjskih študijskih programov. V februarju leta 2006 je bila organizirana razprava o bolonjski prenovi študijskih programov geografije, posebno drugostopenjskih. V času ponovne akreditacije študijskih programov geografije v letih 2013–2014 so evalvacijske strokovne komisije še posebej izpostavile prizadevanja Alumni kluba za povezovanje in spremljanje diplomantov geografije. Evalvacijskih obiskov se je udeležil tudi takratni predsednik Alumni kluba dr. Mitja Bricelj. Klub podpira Oddelek za geografijo tudi na druge načine, inovativno glede na različne potrebe.

In namesto sklepa pogled v prihodnost: Alumni klub so nam zelo dolgo časa zavidali vsi na Filozofski fakulteti. Na Univerzi v Ljubljani so ga postavljali celo ob bok klubu alumnov Ekonomske fakultete. Univerza je začela šele pred nekaj leti bolj načrtno razvijati klube alumnov po posameznih fakultetah in strokovnih področjih. To pa je seveda pred naš Alumni klub postavilo specifični izziv, kako ga umestiti v čas in prostor, ki je precej drugačen kot je bil pred dvajsetimi leti ...

Zahvala vsem predsednikom AGUL:

dr. Anton Gosar (2001-2005)

Branko Hohnec+ (2005–2009)

dr. Mitja Bricelj (2009–2017)

dr. Branko Pavlin (2017–2022)

dr. Mojca Ilc Klun (2022–)

Na podlagi prispevka o AGUL v monografiji izdani ob 100-letnici Oddelka za geografijo FF UL pripravil dr. Simon Kušar, član upravnega odbora Alumni kluba geografov Univerze v Ljubljani (od leta 2005 dalje) in koordinator za alumne na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Od februarja 2022 Oddelek za geografijo FF UL sodeluje v projektu Rebound (mehanizem: Erasmus Knowledge Alliances), v katerem se šest partnerjev ukvarja s prožnostjo podeželskih skupnosti. Razumevanje in udejanjanje prožnosti preučujemo v Sloveniji, na Irskem, Poljskem, v Nemčiji, na Portugalskem in v Latviji. Tako smo v raziskavo vključili relevantne deležnike na podeželju: člane in predsednike društev, člane lokalnih akcijskih skupin (LAS), projektne partnerje in odločevalce programa LEADER/CLLD, predstavnike občin, predstavnike različnih organizacij na podeželju, razvojnih agencij, podjetnike, raziskovalce itd. V tristopenjskem participativnem raziskovanju (od junija do decembra 2022) smo izvedlo e-ankete (68), polstrukturirane intervjuje (18) in fokusne skupine (4). Praktične izkušnje pri udejanjanju razvoja podeželja so nakazale, da obstajajo zelo raznolike predstave o prožnosti podeželskih skupnosti. Medtem ko so teoretični pogledi na prožnost podeželske skupnosti kompleksni, pa jo ljudje iz prakse razumejo predvsem kot “zmožnost/sposobnost prilagajanja na različne spremembe in izzive na gospodarskem, okoljskem, socialnem, kulturnem idr. področju.” V poročilu (povezava: https://ruralresilience.eu/) si lahko podrobno ogledate tudi sistematični pregled dokumentov, ki na različnih ravneh (lokalna, regionalna, nacionalna, raven EU) obravnavajo prožnost. 

Ker bomo v naslednjem delovnem sklopu pripravljali učna gradiva o prožnosti, smo posebno pozornost namenili 18 študijam primera. V Sloveniji so to: LAS loškega pogorja, Krajinski park Pivška presihajoča jezera, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, Okusi Rogle, Krajevna skupnost Ponikva in Center Noordung – Center vesoljskih tehnologij Vitanje. Njihove izkušnje glede prožnosti (dejavniki, ovire, neposredni primeri) predstavljajo gradnike učnih enot, ki jih bomo projektni partnerji razvijali od marca do avgusta 2023. 

Pri tem je ključnega pomena podrobna analiza, razumevanje in refleksivno razmišljanje aktivnih sooblikovalcev podeželskih skupnosti. Od 1. do 3. marca 2023 smo podrobno analizirali elemente, ki odločilno prispevajo k prožnosti šestih občin, ki so povezane v LAS Adrimag na severu Portugalske. Dinamična podeželska skupnost se sooča z zanimivimi ovirami pri razvoju in trženju prvega geoparka na svetu (Arouca Geopark). Izkušnje z umestitvijo in upravljanjem nove in privlačne turistične infrastrukture (v dolini reke Paiva: 580 lesenih stopnic in 516 m dolg viseči most), ki na leto privabita več kot 100.000 obiskovalcev, so odličen primer razvoja prožnosti podeželske skupnosti. 

“Prožnost podeželske skupnosti v Arouci temelji na treh stebrih: dobro razviti industriji (papirna industrija, gradbeništvo), tradicionalnih kmetijskih praksah z modernim pridihom in turizmu. Posebej je bila poudarjena prožnost v odločevalskem procesu, za kar je nujna jasno začrtana vizija razvoja. Gonilo razvoja pa so ljudje.” (Rebound, 2023)

 V maju in novembru 2023 bomo projektni partnerji terensko preučevali prožnost podeželskih skupnosti v Sloveniji. Tisti, ki vas tovrstne tematike zanimajo (študenti, razvojniki, partnerji lokalnih akcijskih skupin, zaposleni na raznovrstnih inštitucijah, prostovoljci idr.), ste vabljeni, da se pridružite spletnemu izobraževanju in usposabljanju, ki se bo izvajalo od septembra do novembra 2023. O vsebinah, časovnici in načinu prijave vas bomo podrobno obvestili v maju 2023.

V torek 14. 2. 2023 je na Oddelku za geografijo potekal karierni dan, kjer je svojo karierno pot predstavila Lea Rikato Ružič. Gostja je znanja, pridobljena na Oddelku za geografijo, še v času študija nadgradila z izmenjavo v 4. letniku študija v Utrechtu na Nizozemskem, kjer je odkrila ljubezen do kolesarjenja. Sledilo je delo na Urbanističnem inštituti na področju načrtovanja trajnostne mobilnosti, pot pa jo je nato vodila na magistrski študij v britanski Leeds, kjer je opravila enoletni magistrski študij s področja mobilnosti. Nato se je za nekaj leta zaposlila v britanskem svetovalnem podjetju, ki deluje na področju načrtovanja mobilnosti, od leta 2016 pa je zaposlena v slovenskem podjetju PNZ, ki se tudi ukvarja s prometnim načrtovanjem. Prizadevanjem za razvoj trajnostne mobilnosti, zlasti kolesarjenja, sledi tudi kot predsednica Ljubljanske kolesarske mreže. Gostja je ducatu študentk in študentov predstavila vlogo geografa v nekoč pretežno tehnični stroki prometnega načrtovanja in poudarila, da so znanja in kompetence diplomantov Oddelka za geografijo pri sodobnem prometnem načrtovanju lahko zelo koristna. Razprava je pokazala veliko zanimanje študentov za moderno prometno načrtovanje, kaže pa, da se bodo potrebe po tako imenovanih predstavnikih mehkih prostorskih strok v prometnem načrtovanju v prihodnje še povečale. 

Januarja 2023 se je uradno pričel evropski projekt FLIARA (angl. “Female-led Innovation in Agriculture and Rural Areas”), ki  naslavlja inovativnost ženske v kmetijstvu in na podeželju. Projekt FLIARA financira raziskovalni program Evropske komisije »Horizon Europe« (št. pogodbe: 101084234), vključuje petnajst partnerjev javnih in zasebnih organizacij iz devetih evropskih držav. Triletni projekt (2023–2025) koordinira Univerza v Galwayu na Irskem, iz Slovenije pa v projektni konzorcij vstopa Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani z raziskovalkami Oddelka za geografijo (dr. Barbara Lampič, dr. Irma Potočnik Slavič,  Sara Mikolič in Lea Rebernik) in Oddelka za psihologijo (dr. Darja Kobal Grum in dr. Eva Boštjančič).

Projekt je usmerjen v raziskovanje novosti, ki jih s svojimi svežimi pristopi in praksami vpeljujejo ženske v kmetijstvo in širše evropsko podeželje. Prepoznavali in vrednotili bomo predvsem tiste trajnostne in inovativne prakse, ki jih ženske s svojimi aktivnostmi že izvajajo, iskali pa bomo tudi celovitejše inovativne vizije, ki jim sledijo v različnih evropskih podeželskih okoljih.

Pomemben del projekta predstavljajo študije primera (iskali jih bomo v desetih evropskih državah), preko katerih bomo raziskovali razsežnosti in učinke inovacij. Raziskovanje bo potekalo večplastno: ciljno v  izbranih evropskih državah (Irska, Švedska, Finska, Nizozemska, Nemčija, Češka, Slovenija, Italija, Španija in dodatno Romunija). Raziskovali bomo podobnosti in razlike na ravni podeželskih območjih štirih evropskih makroregij (atlantske, srednje in vzhodne, nordijsko baltske in sredozemske regije), in na ravni treh tipov podeželja: podeželja blizu mesta, značilnih podeželskih območij in obrobnih podeželskih območij.

Rezultat projekta bo tudi vzpostavitev evropske mreže – »izkustvene skupnosti« učnega partnerstva med ključnimi deležniki, ki spremljajo, vzpodbujajo oziroma sodelujejo pri razvoju inovacij na podeželju. Vpeljujemo nove pristope za izboljšanje razumevanja, ozaveščenosti in priznavanja vloge žensk v bolj trajnostni prihodnosti podeželja, kot tudi za razvoj učinkovitejših podpornih politik in sistemov upravljanja. Želimo prispevati k spremembam v (utečenih) družbenih praksah in vedenju posameznikov, skupnostih, javnih in zasebnih organizacijah ter prispevati k doseganju evropske strategije za enakost spolov na načine, ki bodo presegli deklarativno raven.

Prvi sestanek projektnih partnerjev je potekal 26. in 27. januarja v Bruslju.