OKTOBER–DECEMBER

Od prve pobude za organizacijo podeželskega parlamenta na Švedskem mineva 35 let. Na podeželskih parlamentih se zbirajo ljudje s podeželja ne glede na svetovnonazorsko, politično ali razredno pripadnost, ki so raznoliki zagovorniki celostnega razvoja podeželja, si prizadevajo za ohranjanje vitalnosti podeželja in se  aktivno vključujejo v proces političnega odločanja. Podeželski parlamenti so prostor za združevanje pobud, njihovo jasno formuliranje in komuniciranje z odločevalci. Slovenija je prvi podeželski parlament izvedla leta 2011, petega pa leta 2019 v Halozah, kjer so se povezovale različne interesne skupine, organizacije in posamezniki. 11. in 12. junija 2026 bomo v Ilirski Bistrici izvedli 6. Slovenski podeželski parlament.

V Društvu za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) smo se odločili, da bomo šesti podeželski parlament izvedli drugače od prejšnjih. Na Občnem zboru članov (marec 2025) smo potrdili procesni pristop, ki v vse faze - od začetka do končne izvedbe – enakovredno in enakopravno vključuje akterje in deležnike s podeželja. Hkrati pa je bila podprta pobuda, da se v proces aktivno vključijo raziskovalci. Oddelek za geografijo FF UL je koordinator raziskovalcev in organizatorjev regijskih srečanj. Veseli nas, da je proces participativnega podeželskega parlamenta (4P), v katerem je univerza interaktivni vmesnik za participacijo akterjev in deležnikov na podeželju, v letu 2025 podprl HUD sklad Univerze v Ljubljani.

Osrednja tematika 6. Slovenskega podeželskega parlamenta so prebivalstvene in socialne spremembe na podeželju. Na regijskih srečanjih so v tematskih delavnicah (konflikti, stanovanjska problematika, storitve, mladi, ženske, demografska problematika, turizem, kulturna dediščina, samooskrba s hrano, prihodnost pristopa LEADER/CLLD) udeleženci skupaj z raziskovalci in predstavniki lokalnih akcijskih skupin iskali obstoječe in želene rešitve, ki bi bile primerne za podeželske skupnosti in podeželska območja.

V oktobru in novembru 2025 smo uspešno izvedli devet regijskih srečanj, in sicer v Dravogradu, Podčetrtku, Škofji Loki, Svetem Juriju ob Ščavnici, Novem mestu, na Vrhniki, v Novi Gorici, Hrpeljah in Pivoli. Regijskih srečanj so se udeležili prebivalci različnih podeželskih skupnosti, predstavniki društev (šport, kultura, turizem, okolje itd.), mladih, podeželskih žensk, odraslih in starejših; kmetje, delavci, podjetniki, socialni podjetniki, obrtniki, kmetijske zadruge; ranljive skupine, javne in zasebne ustanove, novinarji; predstavniki kmetijske svetovalne službe, predstavniki lokalne samouprave, predstavniki regionalnih razvojnih agencij in zavarovanih območij, člani lokalnih akcijskih skupin; predstavniki izobraževalnih (srednje šole, poklicne šole, univerze), zdravstvenih in raziskovalnih ustanov ter tudi oblikovalci politik. Župani in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sodelovali z uvodnimi nagovori ali v razpravah na delavnicah.

Aktivno je sodelovalo 15 raziskovalcev in strokovnjakov s sledečih inštitucij: Univerze v Ljubljani (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL; Oddelek za agronomijo - Katedra za agrarno ekonomiko in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL), Univerze v Mariboru (Fakulteta za turizem; Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), Urbanističnega inštituta Slovenije, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Fakultete za varstvo okolja Velenje in Statističnega urada RS. Pri pripravi vsebinskih izhodišč za delavnice so sodelovali tudi Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Razvojna agencija za Koroško, predstavniki mladih (Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo kreativne mladine LRF za Pomurje), v organizacijo je bila vključena tudi Visoka šola za urejanje podeželja Grm iz Novega mesta.

Z udeležbo na regijskih srečanjih smo lahko zadovoljni: tako številčno (ok. 450 udeležencev) kot tudi glede zastopanih ravni (ponekod zelo močno zastopana lokalna raven), raznovrstnosti udeležencev (včasih bolj zastopan nevladni sektor) in tudi glede geografske pokritosti (ponekod je bila zastopana celotna »regija«, drugje nekoliko manj reprezentativno). Veseli smo, da so se vzpostavile funkcionalne in nujno potrebne povezave med univerzo, raziskovalnimi ustanovami, regijskimi koordinatorji, lokalnimi akcijskimi skupinami, številnimi akterji in deležniki ter DRSP. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za vložen trud, znanje in čas. Iz zbranega gradiva bomo regijski koordinatorji, raziskovalci in predstavniki DRSP oblikovali regijska poročila, ki bodo vsebinska podlaga za pripravo ključnih izhodišč nacionalnega podeželskega parlamenta.

Foto: Arhiv Irma Potočnik Slavič, 2025.

Oddelek za geografijo vsak semester organizira tri karierne večere, na katerih svojo karierno pot in delovne izkušnje predstavljajo alumni Oddelka zaposleni na različnih področjih. Karierni večer, ki je potekal 11. novembra 2025, je bil poseben. To obliko sodelovanja alumnov z Oddelkom smo izkoristili za predstavitev mentorjev, ki sodelujejo v projektu Alumni za študente 2025/2026. 

Alumni za študente 2025/2026 je projekt Univerze v Ljubljani, ki omogoča študentom, da spoznajo različna delovna mesta in se nato lažje odločijo, kakšni karierni poti bi sledili. Na Oddelku za geografijo program izvajamo v sodelovanju z Alumni klubom geografov Univerze v Ljubljani. 

Interes za sodelovanje v projektu je izrazilo sedem mentorjev, ki delujejo pretežno na področjih regionalnega in prostorskega planiranja: 

1. dr. Bricelj Mitja, predsedujoči Barcelonski konvenciji o varstvu Sredozemskega morja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ljubljana, 

2. Cosier James, svetovalec, Prospex Institute wzw, Bruselj/Ljubljana, 

3. Martinšek Igor, direktor, TerraGIS d.o.o., Ljubljana, 

4. mag. Rovšek Nika, vodja skupne službe urejanja prostora, Skupna občinska uprava občin Gorenjske, Kranj, 

5. Stanonik Špela, svetovalka za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Razvojna agencija Sora, d.o.o., LAS loškega pogorja, Škofja Loka, 

6. Škvor Simon, direktor, Posoški razvojni center, Tolmin,  

7. mag. Zorec Dejan, občinski urbanist, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Ptuj.

V prvem delu srečanja so se predstavljali mentorji: na zanimiv, polemičen, kritičen, mestoma tudi humoren način. V delovnih kolektivih, iz katerih prihajajo mentorji, niso osamljeni, ampak sodelujejo tudi z drugimi kolegi geografi. V nadaljevanju so študenti pristopili do mentorjev in z njimi poklepetali v manjših skupinah. Tako so lahko izvedeli še več o delovnem mestu, vrsti delovnih nalog ter izzivih, s katerimi se kot geografi srečujejo pri svojem delu. Rezultat predstavitve in druženja mentorjev s študenti je oblikovanje osmih mentorskih parov. To pomeni, da bo osem študentov en dan spremljalo, kakšne so delovne naloge njihovih mentorjev ter s tem utrdili svojo odločitev za študij geografije, si pomagali pri izboru smeri za študij geografije na 2. stopnji (študenti 1. stopnje), se mogoče dogovorili za obvezno praktično usposabljanje (študenti 2. stopnje) ali pa testirali svoje ideje za zaključno delo. Mentorji pa bodo lahko spoznali geografski podmladek. Zmagovalna kombinacija za vse! 

20. oktobra 2025 smo se v okviru predmeta Razvojna neskladja na podeželju odpravili na terenske vaje v občino Šenčur. Želeli smo podrobneje spoznati delovanje različnih organizacij na podeželju ter razumeti, kako se lokalni akterji spopadajo z razvojnimi in okoljskimi vprašanji. Osredotočili smo se predvsem na značilnosti podeželja osrednje Gorenjske, vlogo podpornih ustanov pri njegovem razvoju, vpliv podnebnih sprememb, prepoznavo deležnikov, ki se ukvarjajo z upravljanjem Trbojskega jezera in sodelovalnim kartiranjem območja okoli jezera.

Terenske vaje smo začeli v središču Šenčurja, kjer smo se sestali z g. Alešem Puharjem, vodjo Oddelka za okolje in prostor na Občini Šenčur, ter g. Urošem Brankovičem, geografom in direktorjem Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Predstavila sta nam delovanje občine in projekte, ki vplivajo na prostorski razvoj, varovanje kmetijskih zemljišč in trajnostno rabo prostora. Med drugim sta predstavila projekt namakalnega sistema, načrt povezave med obema bregovoma Trbojskega jezera in načrtovanje interpretacijskega centra ob jezeru. 

Peš smo se odpravili proti jugu občine, skozi naselja Voklo, Voglje in Prebačevo, vse do Trboj, kjer smo obiskali Podružnično osnovno šolo Trboje. Tam nas je sprejela vodja šole ga. Taja Bogataj, ki nam je šolo predstavila in poudarila njen pomen za kraj.

Sledilo je terensko delo v skupinah, pri čemer smo izvedli sodelovalno kartiranje privlačnosti in neprivlačnosti preučevanega območja. Prva skupina je raziskovala naselje Trboje, druga pa obrežje jezera. Po opravljenem delu smo primerjali ugotovitve in se pogovorili o opažanjih.

Največ privlačnosti na obrežju jezera smo zabeležili ob Čolnarni, kjer prevladuje urejeno grajeno okolje. V bližini je postavljeno otroško igrišče, pomol, informativne table, hiška s shranjenimi rekviziti za izvajanje raznih dejavnosti na jezeru (supi, kanuji idr.) ter gostinski objekti, ki segajo tudi na vodno gladino. Nekoliko stran od Čolnarne je postavljena rampa za čolne, ki je dostopna po asfaltirani cesti. Ostalo obrežje ob jezeru je precej strmo in zaraščeno, zato je tudi dostop do vode otežen. Kot neprivlačnosti smo našteli še odpaden material, ki se pojavlja v neposredni bližini jezera in pomanjkanje urejene poti ob jezeru, ki bi bila namenjena rekreaciji.

V naselju se nahaja nekaj storitev, kot so trgovina, servis in prodaja koles, tiskarna, lokal idr. Ob cesti so postavljeni smerokazi, kapelica, kulturni spomenik, poleg pločnika pa je posebej speljana tudi kolesarska steza, ki pa ni povsod ustrezno umeščena, saj se ponekod na njen račun precej zmanjša vozišče, namenjeno avtomobilom. Kot privlačnost smo opredelili še urejen ekološki otok in pokopališče ter električno polnilnico. Na zahodni strani naselja se nahaja kar nekaj propadajočih objektov, na vzhodni strani pa jih je opazno manj. Tu se pojavlja tudi nekaj novogradenj. Neprivlačna sta tudi slab vonj in pa hrup zaradi bližnjega letališča.

Pot smo nadaljevali proti Valburgi in dan zaključili na avtobusni postaji v Smledniku, od koder smo se z javnim prevozom vrnili proti domu. V zimskem semestru bomo z delom nadaljevali: predvsem želimo preučiti, katere (ne)privlačnosti prepoznavajo lokalni prebivalci ter kakšne želje in pričakovanja glede vodnega in obvodnega prostora imajo deležniki, akterji in lokalno prebivalstvo. 

Novembra smo. je projekt, ki sta ga leta 2023 prvič zasnovali Filozofska fakulteta in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Namen projekta je, da se poglablja povezovanje umetniškega in znanstvenega raziskovanja tako med znanstveniki kot imetniki, predvsem pa med študenti. Filozofska fakulteta je tako za en mesec postala galerijska platforma. Mladi ustvarjalci iz ALUO na razstavi ponujajo vpogled v tisto, kar jih v resnici zaposluje: vprašanja, ki jih mučijo in navdihujejo, ter metode, s katerimi se skozi umetnost ne le umeščajo v svet, temveč ga s kritičnim dialogom aktivno preoblikujejo v polje pomena.

Terasa naše knjižnice (nadstrešek velike predavalnice) ni prvič razstavni prostor projekta Novembra smo. Že v času prve razstave smo gostili domiselno skulpturo – inštalacijo z naslovom Ogrožene vrste. Tudi letos so umetniki izrazili interes, da bi tu razstavili umetnino, predhodno so preučili nosilnost in velikost terase, se odločili, da bo tu razstavljena skulptura velike žabe, ki bi lepo izstopala v naravnem okolju (v ozadju so drevesa, streho prerašča vegetacija). Vendar je zaradi velikosti žal niso uspeli spraviti skozi okno. Zato jo je zamenjala umetnina v obliki pujska z imenom Metamorfoza pod krinko. Avtorica Ajda Kalan, študentka smeri kiparstvo, je želela z njo predstaviti nadaljevanje dela Žaba. Ta je bila v prvem poglavju povožena zaradi utrujenosti od idej in konceptov, ki je niso pustili pri miru. Zdaj je dobila novo podobo, preobrazila se je v pujsa. Želi biti kot le-ta: močna, srečna in samozavestna. Ta je del njenega miselnega sveta, v katerem si zastavlja kup vprašanj, povezanih z njeno podobo in identiteto. Delo je oblikovano kot prizor, ki skozi simboliko živali govori o posameznikovi identiteti, o alter egih in o tem, kako vse to vpliva na izpraševanja samega sebe in svojega obstoja v svetu, družbi. Umetnica pravi, da njeno delo skozi parafrazo basni subtilno kritizira družbo.

Umetnina je požela kar veliko zanimanja, tudi komentarjev, večina se jih nanaša na to, da tudi njih oziroma nas pogosto tarejo vprašanja, povezana z identiteto.

(vir: Program Novembra smo. II. in spremno besedilo ob razstavnem eksponatu Metamorfoza pod krinko)

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je kot partner projekta SURF (SUstainable Rural Future; program Erasmus+ KA2 Cooperation) sodeloval na zaključnem dogodku, ki je potekal 28. in 29. oktobra 2025 v Palermu na Siciliji.

Po dveh letih intenzivnega raziskovanja in sodelovanja šestih partnerskih institucij iz Španije, Italije in Slovenije, ki povezujejo akademske in praktične vidike razvoja podeželja, so zdaj na voljo številni uporabni rezultati projekta. Med njimi so: 1) interaktivni brskalnik in zemljevid, ki prikazuje več kot 60 primerov zaznavanja, blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v lokalnih skupnostih, 2) vodnik po dobrih praksah in teoretični priročnik za naslavljanje podnebnih sprememb na podeželju, 3) usposabljanje o participaciji na podeželju in v podeželskih skupnostih, akreditirano s strani Univerze Jaume I v Valenciji, ter 4) SURF evropska mreža, ki se postopno širi in se ji lahko še vedno pridružite. Na voljo so tudi spletni seminarji in druga gradiva. Več na spletni strani projekta: https://surfproject.eu/.

Zaključni dogodek v Palermu je združil različne deležnike: raziskovalce, izvajalce izobraževanj za odrasle, študente, nevladne organizacije, predstavnike razvojnih in podpornih inštitucij na podeželju (LAS, kmetijske svetovalce, druge razvojne službe) itd., ki s svojim delom pomembno prispevajo k naslavljanju podnebnih izzivov v podeželskih skupnostih. Program je vključeval predstavitve rezultatov, interaktivne delavnice, mreženje med deležniki, ter razprave o potrebah podeželskih skupnosti pri soočanju s podnebnimi spremembami. Udeleženci smo si ogledali tudi primer dobre prakse – Agriturismo Villa Mirto v okolici Palerma, ki kmetijsko pridelavo prilagaja podnebnim spremembam z menjavo kultur, krožno rabo vode in uvajanjem trajnostnih praks v turizmu. 

Zaključni projektni sestanek je bil namenjen predvsem razmisleku, kako povečati  uporabnost rezultatov projekta in zagotoviti njihovo dolgoživost, hkrati pa smo že prepoznali potrebe in možnosti za prihodnja sodelovanja med partnerji in deležniki. Z oddelka za geografijo FF UL so se dogodka udeležile Irma Potočnik Slavič, Barbara Lampič in Sara Mikolič. V Sloveniji smo raziskavo usmerili v Gorenjsko regijo, od koder prihaja drugi slovenski projektni partner, in sicer Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, zastopan s strani geografa Uroša Brankovič. Velika zahvala za aktivno sodelovanje gre tudi slovenskima predstavnicama iz prakse - Mateji Saksida (LAS Barje z zaledjem) in Manci Zaverl (KGZS Kranj).

V torek, 21. oktobra, so se študenti in študentke tretjega letnika v okviru predmeta Ekološka geografija udeležili terenskih vaj, ki so jih popeljale na obisk treh pomembnih ustanov, povezanih z okoljem in energetiko.

Prvi postanek je bil v Centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik, kjer so študenti spoznali procese čiščenja odpadnih voda, pomen predčiščenja industrijskih izpustov ter ravnanja posameznikov v gospodinjstvih. Ugotovili so, kakšne so trenutne možnosti čiščenja in kje so še priložnosti za izboljšave.

Nato so se odpravili v regijski center za ravnanje z odpadki Koroške – KOCEROD, kjer so se seznanili z izzivi ločevanja, reciklaže in energetske izrabe odpadkov. Ogledali so si sodobne pristope k zmanjševanju količine odpadkov, vključno z mehansko-biološko obdelavo in pripravo odpadkov za nadaljnjo predelavo.

V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) so se poglobili v energetsko problematiko, zlasti v kontekstu prehoda iz fosilnih virov k obnovljivim. Študenti so dobili vpogled v zgodovino elektrarne, njeno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu ter okoljske izzive, povezane z izpusti toplogrednih plinov in rabo premoga.

Za zaključek so obiskali obalo Družmirskega jezera, ki je nastalo kot posledica izkopavanja premoga. To in sosednji jezeri (Velenjsko in Škalsko) so simboli preobrazbe Šaleške doline, ki dobivajo vedno večjo vlogo tudi na področju rekreacije in turizma. Prihodnost območja bo ob načrtih za postopno zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj zagotovo pestra in negotova. Kakšna bo prihodnja podoba doline, energetike na območju in kako bo izveden pravični prehod regije, so vsebine, ki jih bo treba spremljati tudi v prihodnje.

Terenske vaje so študentom omogočile neposreden stik z realnimi okoljskimi vprašanji in spodbudile razmislek o trajnostnih rešitvah, ki jih bo treba razvijati v prihodnosti.

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se že vrsto let pridružuje pobudi Ministrstva za naravne vire in prostor ter organizira strokovno srečanje ob mesecu prostora. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 17. 10. 2025, v soorganizaciji Komisije za regionalno in prostorsko planiranje Zveze geografov Slovenije. Dogodek je bil namenjen predstavitvi aktualnih trendov na področju uporabe umetne inteligence za geoprostorske analize ter razpravi o tem, kako sodobne tehnologije omogočajo razvoj inovativnih orodij za spremljanje prostora in njegovo trajnostno upravljanje.

 Po uvodnih nagovorih, kjer je zbrane v imenu Filozofske fakultete pozdravil prodekan dr. Blaž Repe, se je dogodek začel s predstavitvijo trenutnih tehnoloških možnosti na področju geoprostorske umetne inteligence. V nadaljevanju smo spoznali, kako deluje kompleksen sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja v Sloveniji, in prvi sklop zaključili s predstavitvijo možne implementacije tehnoloških rešitev v podobne sisteme. Za uspešno uvajanje takšnih sprememb morajo biti izpolnjeni različni pogoji, med katerimi so medsebojno razumevanje strokovnjakov, dostopnost ustreznih podatkov in orodij ter pripravljenost na spremembe.

 V drugem sklopu dogodka smo s pomočjo projektnih rezultatov še bolj praktično spoznali primere uporabe sodobnih tehnologij. Prepoznavanje drevesnih krošenj v urbanih okoljih je ena izmed številnih uporab lidarskih podatkov, spremljanje razvrednotenih območij pa je mogoče nadgraditi z uporabo umetne inteligence. Predstavljen način izračuna kazalnika zelenih površin z metodami strojnega učenja omogoča dolgoročno in letno ponovljivost izračunov. Kazalnik kakovosti bivalnega okolja je primer prehoda od enostavnih k sestavljenim kazalnikom in lahko služi kot učni primer za podobno nadgradnjo tudi na drugih področjih. Sklop smo zaključili s predstavitvijo, kako lahko z modeli globokega učenja in računalniškega vida iz satelitskih posnetkov pridemo do zelo praktičnih in uporabnih rezultatov, postopek pa je bistveno učinkovitejši od klasičnih načinov. V popoldanskem delu je bila organizirana delavnica, na kateri so se študenti geografije in sorodnih ved seznanili s praktično uporabo geoprostorske umetne inteligence.

 Letošnji dogodek je potekal tudi kot predstavitev rezultatov ARIS-CRP projekta, v katerem sodeluje tudi Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Veliko zanimanje za dogodek, ki je privabil skoraj 100 udeležencev, dokazuje, da je tema zelo aktualna. Predstavljeni rezultati potrjujejo, da lahko z digitalnimi orodji, podatki in inovativnimi pristopi bistveno izboljšamo kakovost prostorskega načrtovanja. Skupaj gradimo prihodnost, kjer prostorsko načrtovanje postaja pametno, podatkovno podprto in odgovorno.

Katedro za varstvo okolja Oddelka za geografijo UL FF je med 12. in 15. oktobrom 2025 obiskal prof. dr. Ingo Mose z Univerze Carl von Ossietzky v Oldenburgu, ki se raziskovalno ukvarja predvsem z varstvom narave in razvojem podeželja oziroma pripadajočimi politikami. Z gostom smo organizirali več srečanj, na katerih smo med drugim razpravljali o aktualnih raziskovalnih vsebinah varstva okolja in trajnostnega razvoja ter o možnostih pedagoškega in projektnega sodelovanja. V sklopu obiska je pripravil tudi dve izvrstni predavanji o novi biosferni regiji nemškega dela Vatskega morja in o procesih trajnostne preobrazbe Škotskih Hebridov. Prof. dr. Ingo Mose vodi delovno skupino nemških ruralnih geografov, zato je bil del obiska namenjen tudi izmenjavi idej z ljubljanskimi geografi in geografinjami, ki se posvečajo istovrstnim vprašanjem. Od lanskega leta ima Oddelek za geografijo z Univerzo v Oldenburgu sklenjen tudi dogovor Erasmus+, ki bo omogočal izmenjave tako zaposlenim kot tudi študentom, kar bo po pričakovanjih še okrepilo naše sodelovanje.