Varstvo rastlin

"Uporaba sredstev za varstvo rastlin lahko sproži vrsto težav: uničenje koristnih vrst, vpliv na biotično ravnovesje, pojav odpornosti proti kemičnim sredstvom pri glivah, žuželkah, pršicah in plevelih. Pogosto je rešitev pretirane uporabe kemičnih sredstev samo še večja uporaba le-teh, kar vodi v nesmisel. Kemična sredstva za varstvo rastlin   

vplivajo na talno floro in favno, ko izginejo nekatere vrste mikroorganizmov in živali, še pogosteje pa se spremenijo razmerja med posameznimi vrstami ali populacijami. Takšne spremembe se sicer po prenehanju uporabe kemičnih sredstev navadno spet vrnejo v normalno stanje, pretirana uporaba kemičnih sredstev pa lahko pusti tudi globje posledice (Vir: Vrabl in Maček, 1995).

Bramor (Gryllotalpa gryllotalpa)

"Bramor je žuželka, ki jo uvrščamo v red ravnokrilcev. To je najprimitivnejša in najstarejša skupina krilatih žuželk. V dolgotrajni evoluciji so se ravnokrilci razvili v veliko število različnih oblik in se prilagodili zelo različnim življenjskim okoljem. Med sorodnike bramorja uvrščamo ščurke, bogomolke, paličnjake, kobilice, strigalice in murne. Za vse so značilni enostavno zgrajeni ustni deli, imenovani grizalo, ki omogočajo učinkovito grizenje in drobljenje trde hrane. Vsekakor sodi med žuželke, ki so najmanj zaželene v našem vrtu. Pozornost vzbuja že njegova velikost, saj lahko preseže dolžino petih centimetrov, in njegovi zunanjosti, ker je zelo nenavadna žival. Prednji par njegovih nog je pravi stroj za kopanje rovov, kar ga postavlja ob bok krtu, ki je med sesalci to, kar je bramor med žuželkami, ko gre za kopanje podzemnih rovov. Bramorju prijajo vlažna, rahla, dobro odcedna tla, kakršna najde na obdelanih zemljiščih njiv in vrtov. Zelo je občutljiv na pomanjkanje kisika, zato koplje rove blizu površine. Ob toplih poletnih večerih lahko slišimo z vrtnih tal drdrajočo pesmico, ki nekoliko spominja na murnovo petje. Kadar slišimo to oglašanje vemo, da imamo na vrtu pojočega samca, ki vabi samico, podobno kot je to pri poljskem murnu in drugih žuželkah, ki se oglašajo. Samica izkoplje valilno kamrico, kot kurje jajce veliko votlino, kamor odloži od 200 do 300 jajčec. Skrbno jih varuje in z oblizovanjem preprečuje, da jih ne bi napadle plesni. Na hitrost razvoja jajčec vpliva toplota, zato bramorka izbere za gnezdo tako mesto, kjer so tla topla. Če ne gre drugače, pogrize korenine rastlin, ki rastejo nad gnezdom, da se te posušijo in sonce ogreva tla. Razvoj jajčec se zaključi, odvisno od temperature, v enem mesecu. 

Mladi bramorji se do druge levitve zadržujejo v gnezdu, kjer jih še vedno varuje mati. V stadiju ličinke se hranijo s humusom in z mladimi koreninicami, ki molijo v valilno kamrico. Mati jim pomaga do svežih koreninic tako, da strga prst s sten. Bramorčki po mesecu dni zapustijo gnezdo in po osmih levitvah odrastejo. Z odraščanjem se spreminja tudi njihovo prehranjevanje, iz »vegetarijancev« prehajajo na mesno prehrano. V prsti je veliko živali, ki postanejo njihov plen. Poleg deževnikov se lotijo tudi ličink hroščev – ogrcev, ličink pokalic – strun in bub metuljev.

Za zatiranje bramorja svetujemo tako imenovane »okolju prijazne« metode. V naravi ima sovražnike, od katerih velja omeniti škorce, ki lahko med gnezdenjem pospravijo velike količine teh žuželk. V neokrnjenih predelih sta med ptiči pomembna tudi smrdokavra in zlatovranka, ki je pri nas zastopana, žal, v samo še nekaj gnezdečih parih v severovzhodni Sloveniji. Bramorji teknejo tudi ježu (oba sta ponočnjaka), hrošču brzcu, krtu, rovki. Za to žuželko je značilen tudi kanibalizem; če je na istem prostoru večje število bramorjev, se medsebojno uničujejo. 

Na neškodljiv način se bomo bramorju uspešno postavili v bran z vodo. Če bomo kraj, kjer je največ rovov, močno zalili z vodo, najbolje kar naravnost v rov, bodo čez nekaj minut prikopali vsi na plano. Tako jih bomo neškodljivo pokončali, ali pa pokrmili kokošim. Odraslim bramorjem lahko nastavljamo tudi lončke, ki so do roba zakopani v tla in vanje padajo med nočnimi pohodi. Nato jih ročno poberemo".

Vir: Dnevnik; Dostopno prek:  http://www.dnevnik.si/clanek/1042323448 ; Foto: The Natural History Museum, London 2005

Ljubitelji kapusnic

PISANA STENICA: Stenica je temno rdeče barve z značilnimi črnimi lisami. Velikost telesa je od 9 do 10 

mm. Glava, tipalke in noge so črne. Osnovna barva pisane stenice se rezlikuje glede na razvojni stadij. Ličinke (slika 1, desno) so svetlo oranžne, pozneje odrasli osebki (slika 1, levo) pa postanejo rdečkasti. Tako ličinke kot odrasli osebki imajo značilne lise. (Aleksić in sod., 1985); (foto: Celar, 2010).

Stenice so škodljive tudi na oljni ogrščici in repici (Vrabl, 1992). Pojavljajo se tudi na beluših, okrasnih rastlinah in travah (Tanasijević in Ilić, 1969). Stenice vrste Eurydema rugosa se prehranjujejo na listih, cvetovih in steblih. Poškodovani deli začnejo veneti in se sušiti. Še posebno rade imajo cvetove in mlade stroke (Schaefer in Panizzi, 2000). Stenice s sesanjem na listih izzovejo pojav belih peg, ob močnejšem napadu stenic je list prosojen, preluknjan. Tkivo znotraj teh pik je nekrotizirano, če so poškodbe močnejše, se list lahko posuši oz. se posuši cela rastlina. Poškodbe so največje na mladih rastlinah, po vzkalitvi ali po presajanju (Maceljski, 2002). Kapusove stenice lahko poškodujejo zelje do te mere, da je tržna vrednost zeljnih glav zelo zmanjšana (Milevoj, 2003).

Trenutno pri nas nimamo registriranega naravnega sredstva za preprečevanje pojava in zatiranje kapusovih stenic, zato se moramo posluževati drugih varstvenih ukrepov. Pomembna je agrotehnika, izbor ustreznih sort, kolobar, uporaba privabilnih posevkov oz "trap cropping". Privabilni posevki so za škodljivce privlačnejši od gojene rastline, zato jih posadimo oz. posejemo med rastline glavnega posevka ali v njegovo bližino, z namenom, da bi na privabilne rastline privabili škodljivce in obenem zmanjšali njihovo številčnost na glavnem posevku. (Bohinc, 2009; cit. Gray in Koch 2002). Poskus uporabe eteričnih olj na zmanjšanje pojava stenic na zelju si lahko preberete na spodnji povezavi".

Vir: Barbara Grubar (2010): Učinkovitost okoljsko sprejemljivih snovi za zatiranje pisane stenice; Ljubljana: BF - Oddelek za agronomijo; Dostopno prek: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_grubar_barbara.pdf (15.1.2013)

KAPUSOVA HRŽICA: "Kapusova hržica (Contarinia nasturtii [Kieffer]) je v Sloveniji in drugih evropskih državah gospodarsko pomemben škodljivec kapusnic. Z največjim obsegom poškodb in posledično škodo se pridelovalci kapusnic navadno srečujejo na zelju, ki je tudi v Sloveniji zelo pomembna vrtnina. Ličinke, ki sesajo na srčnih listih, povzročijo, da se ti zasučejo in zakrnijo. Rastni vršiček odmre, zato zelje ne oblikuje glave, ampak samo stranske liste, ki so v gospodarskem smislu nepomembni (Vrabl, 1986);(foto: S. Trdan). 

Odrasla hržica meri v dolžino komaj 1,5 do 2 mm. Ima rjavo oprsje in rumenkast zadek. Ličinka je dolga do 2,5 mm in je belkaste do rumenkaste barve. Ličinke prezimijo v tleh, spomladi se zabubijo in od sredine maja do začetka junija se pojavi prvi rod hržic. Samice z dolgo leglico odložijo od 15 do 25 jajčec globoko med listne peclje srčnih listov sadik kapusnic. Ličinke, ki se izležejo po 3 do 9 dnevih, sesajo na listnih žilah in na rastnem vršičku, ter izločajo s slino snovi, ki povzročajo sukanje srčnih listov in odmiranje rastnih vršičkov. Po dveh do treh tednih ličinke dorastejo in se v tleh zabubijo. V drugi polovici julija leta drug rod hržic, konec avgusta pa se lahko pojavi še tretji (Vrabl, 1986; Maceljski in Igrc-Barčić, 1999; Maceljski in sod., 2004).

Ob upoštevanju znanega dejstva, da traja razvoj enega rodu kapusove hržice pri 

temperaturi 22 oC od 22 do 31 dni

(Bouma, 1996), lahko sklepamo, da ima škodljivec v Evropi od 3 do 4 rodove, kar pa je v neposredni povezavi z vremenskimi razmerami oziroma lokacijo pojava"; (foto: S. Trdan). 

Vir: Jaka Walland (2007): Spremljanje zastopanosti kapusove hržice; Ljubljana: BF - Oddelek za agronomijo; Dostopno prek: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_walland_jaka.pdf (15.1.2013)

Trenutno na trgu ne poznamo nobenega naravnega preparata za preprečevanje pojava hržice. V pomoč bi nam lahko bile dovolj goste zaščitne mreže, ki pa predstavljajo dokaj visok strošek.

KAPUASOV BELIN (Pieris brassicae [L.]):  Je eden najbolj znanih metuljev, ki jim ustrezajo topli in sončni dnevi brez vetra. So dobri letalci in včasih preletijo tudi do sto kilometrov daleč. Žuželka ima navadno dva rodova, le v toplih poletjih in jesenih lahko razvije še tretji rod, čeprav je to manj verjetno. Gosenica je škodljivec zelja in drugih kapusnic. Mlajše gosenice izjedajo manjše ali večje luknje, starejše gosenice pa požro listje do glavnih listnih žil. Po treh do štirih tednih gosenice dorastejo in se zabubijo na gostitelju, še bolj pogosto pa na bližnih drevesih, zidovih in plotovih (Vrabl, 1986).Naravni sovražniki Kapusovega  belina so razne virusne in glivične bolezni ter kapusov goseničar.

Kot varovalno sredstvo lahko uporabimo škropivo NeemAzal - T/S.  Vsebuje aktivno snov azadirahtin A, ki je prečiščena učinkovina iz pečk tropskega drevesa neem (Azadirachta indica). Foto:1/3-bf.uni-lj; 2-Thomas Bresson