Aktualno

"Bramor je žuželka, ki jo uvrščamo v red ravnokrilcev. To je najprimitivnejša in najstarejša skupina krilatih žuželk. V dolgotrajni evoluciji so se ravnokrilci razvili v veliko število različnih oblik in se prilagodili zelo različnim življenjskim okoljem. Med sorodnike bramorja uvrščamo ščurke, bogomolke, paličnjake, kobilice, strigalice in murne. Za vse so značilni enostavno zgrajeni ustni deli, imenovani grizalo, ki omogočajo učinkovito grizenje in drobljenje trde hrane. Vsekakor sodi med žuželke, ki so najmanj zaželene v našem vrtu. Pozornost vzbuja že njegova velikost, saj lahko preseže dolžino petih centimetrov, in njegovi zunanjosti, ker je zelo nenavadna žival. Prednji par njegovih nog je pravi stroj za kopanje rovov, kar ga postavlja ob bok krtu, ki je med sesalci to, kar je bramor med žuželkami, ko gre za kopanje podzemnih rovov. Bramorju prijajo vlažna, rahla, dobro odcedna tla, kakršna najde na obdelanih zemljiščih njiv in vrtov. Zelo je občutljiv na pomanjkanje kisika, zato koplje rove blizu površine. Ob toplih poletnih večerih lahko slišimo z vrtnih tal drdrajočo pesmico, ki nekoliko spominja na murnovo petje. Kadar slišimo to oglašanje vemo, da imamo na vrtu pojočega samca, ki vabi samico, podobno kot je to pri poljskem murnu in drugih žuželkah, ki se oglašajo. Samica izkoplje valilno kamrico, kot kurje jajce veliko votlino, kamor odloži od 200 do 300 jajčec. Skrbno jih varuje in z oblizovanjem preprečuje, da jih ne bi napadle plesni. Na hitrost razvoja jajčec vpliva toplota, zato bramorka izbere za gnezdo tako mesto, kjer so tla topla. Če ne gre drugače, pogrize korenine rastlin, ki rastejo nad gnezdom, da se te posušijo in sonce ogreva tla. Razvoj jajčec se zaključi, odvisno od temperature, v enem mesecu.

Mladi bramorji se do druge levitve zadržujejo v gnezdu, kjer jih še vedno varuje mati. V stadiju ličinke se hranijo s humusom in z mladimi koreninicami, ki molijo v valilno kamrico. Mati jim pomaga do svežih koreninic tako, da strga prst s sten. Bramorčki po mesecu dni zapustijo gnezdo in po osmih levitvah odrastejo. Z odraščanjem se spreminja tudi njihovo prehranjevanje, iz »vegetarijancev« prehajajo na mesno prehrano. V prsti je veliko živali, ki postanejo njihov plen. Poleg deževnikov se lotijo tudi ličink hroščev – ogrcev, ličink pokalic – strun in bub metuljev.

Za zatiranje bramorja svetujemo tako imenovane »okolju prijazne« metode. V naravi ima sovražnike, od katerih velja omeniti škorce, ki lahko med gnezdenjem pospravijo velike količine teh žuželk. V neokrnjenih predelih sta med ptiči pomembna tudi smrdokavra in zlatovranka, ki je pri nas zastopana, žal, v samo še nekaj gnezdečih parih v severovzhodni Sloveniji. Bramorji teknejo tudi ježu (oba sta ponočnjaka), hrošču brzcu, krtu, rovki. Za to žuželko je značilen tudi kanibalizem; če je na istem prostoru večje število bramorjev, se medsebojno uničujejo.

Na neškodljiv način se bomo bramorju uspešno postavili v bran z vodo. Če bomo kraj, kjer je največ rovov, močno zalili z vodo, najbolje kar naravnost v rov, bodo čez nekaj minut prikopali vsi na plano. Tako jih bomo neškodljivo pokončali, ali pa pokrmili kokošim. Odraslim bramorjem lahko nastavljamo tudi lončke, ki so do roba zakopani v tla in vanje padajo med nočnimi pohodi. Nato jih ročno poberemo".

Vir: Dnevnik; Dostopno prek:  http://www.dnevnik.si/clanek/1042323448 ; Foto: The Natural History Museum, London 2005

Projekt Šitake