Bolezni rastlin

Da bi bile rastline obvarovane pred povzročitelji bolezni, mora ekološki kmet dobro opazovati celoten sistem medsebojnih vplivov med rastlino, rastiščem in podnebjem. Škodljivcev in povzročiteljev bolezni namreč ne smemo iztrebiti, ampak jih je potrebno zadržati na sprejemljivi ravni. Vsak plevel, škodljivec ali povzročitelj bolezni ne vpliva na količino ali kakovost pridelka, zaradi tega njihovo zatiranje ni vedno potrebno (Ekonet, 2010).

V določenih letih lahko pride do precejšnje škode zaradi škodljivcev in bolezni. Takrat je v ekološkem kmetovanju dovoljena uporaba sredstev za varstvo rastlin. Tu gre za naravne, delno tudi doma pripravljene pripravke – različne rastlinske brozge, fermentirane rastlinske izvlečke (pripravki iz kopriv, gabeza, indijskega drevesa – Azadirachta indica A. Juss. ...). Pri škodljivcih, kot so žuželke, se poleg pripravkov uporabljajo tudi koristne živali – naravni sovražniki škodljivca (Ekonet, 2010). 

Pomankanje mineralnih hranil pri rastlinah

Ca - Prvi znak pomanjkanja Ca je deformacija mlajših listov, prizadete so terminalne listne cone, pride do nekroz rastnih vršičkov. Znaki se pojavijo zelo zgodaj, rast je zelo omejena.

N - Klični listi in spodnji zeleni listi zelo hitro porumenijo, nato porjavijo in odmrejo. Rast je zelo omejena. Pri nekaterih 

vrstah, kot je npr. koruza, je značilen pojav rdeče oz. škrlatne barve med žilami. 

P - Rast je omejena, steblo je nizko in vitko. Listi so majhni in temno zeleni. Na listih, listnih pecljih in tudi plodovih se

razvijajo nekroze. Za več rastlin, npr. koruzo, je zaradi tvorbe antocianov značilen pojav rdeče oz. škrlatne barve. 

K - Rastline so zakrnele v rasti. Na listih se pojavljajo kloroze v obliki lis. Klorotično tkivo se zvija in kodra. Za pomajkanje K so značilne nekroze na listnih robovih in na konici lista. 

Fe - Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo zeleni ali skoraj beli. Starejši listi so zeleni in ohranijo normalen izgled, ker se železo iz njih ne more transportirati v starejše dele. Kloroze mladih listov so najmočnejše med žilami, pojavijo se zgodaj.

Mg - Znaki se najprej pojavijo na starejših listih v obliki kloroze, ki se širi od listne konice. Značilno je, da se kloroza tkiv nad žilami pojavi kasneje kot kloroza medžilnega tkiva. Listi odpadajo.

S -  V zgodnjih fazah se lahko pojavi rumenenje mlajših listov, značilna je bledo zelena barva preko celotne površine lista (žile, medžilno tkivo). Rast je normalna. Apikalni listi lahko postanejo zelo rumeni do obledeli. 

Mikroelementi - Če posplošimo, se pri večini mikroelementov simptomi pomanjkanja pojavijo z zakasnitvijo in največkrat na mladih listih. 

Mn: značilne so točkaste nekroze, najmanjše žile ostanejo zelene, list dobi mrežast izgled in odpade 

Cu: venenje konic mlajših listov, venenje cele rastline, tudi če je dobro preskrbljena z vodo 

Zn:rumenenje spodnjih listov na konicah in robovih, deformacije listov, internodiji skrajšani 

Mo: je potreben pri metabolizmu dušika, zato so simptomi podobni kot pri pomanjkanju tega elementa 

Vir: Katedra za aplikativno botaniko - Fiziologija rastlin - Laboratorijske vaje (2005/2006); Dostopno prek: http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA%201.pdf (15.1.2013)

Pomankanje cinka in bora v Sloveniji !!!

Na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji je bilo ugotovljeno močno pomankanje predvsem cinka in bora (tudi do 6-krat premalo od zaželenih količin). Preberi več >

PARADIŽNIK: Podroben članek o pomankanju mikrohranil pri paradižniku si lahko preberete na spletni strani AgrotechBio.