Obdelava Tal

Bistvo obdelave tal je v vzpostavitvi ustrezne strukture za setev in rast koreninskega sistema, v kontroli nad pleveli in v upravljanju z rastlinskimi ostanki. Poleg tega pri obdelavi v tla vnašamo organska gnojila, pripravljamo tla za namakanje ter spravilo pridelkov. Z obdelovanjem preprečujemo tudi erozijo tal in rastlinskim semenom in sadikam omogočamo primerno okolje za kaljenje, vkoreninjanje in rast. Pomembno je, da vemo kako posamezna orodja, ki jih uporabljamo pri obdelavi, vplivajo na ohranjanje pravilne strukture in kvalitete tal.

Pri ohranitveni obdelavi želimo tla ohraniti v čim boljši kondiciji. V prvi meri skrbimo za organizme, ki živijo v tleh. Ti nam pomagajo pri rahljanju tal in sproščanju hranil. Tako se tvori humus, ki zadržuje hranila v lahko dostopni obliki in preprečuje njihovo spiranje. Z delovanjem humusa ustvarjamo čvrsto, ugodno strukturo tal, ki preprečuje erozijo. Poleg tega pa takšna tla vpijajo vodo in jo zadržijo v rastlinam dostopni obliki, kar je v sušnih obdobjih bistvenega pomena.Ohranitvena obdelava je način, pri katerem je površina tal ves čas vsaj delno pokrita z rastlinskimi ostanki. Pri tovrstni obdelavi ne uporabljamo pluga. Tal ne obračamo in ne zakopavamo ostankov globoko pod brazdo pluga. Tla le rahlo premešamo, s tem ustvarimo ugodno klimo za delovanje mikroorganizmov in razkroj ostankov v zgornjem sloju. Tako ustvarimo ugodne razmere za kalitev semen(ne-ostroroba mrvičasta ali drobnogrudičasta struktura). Z reduciranim načinom obdelave prihranimo veliko dela in porabimo manj energije (3-4 krat manj fosilnih goriv). Ker je pri tovrstni obdelavi potrebnih manj prehodov čez njivo, tla bistveno manj stlačimo. Ohranitvena obdelava je hiter ukrep, ki omogoča, da še isti dan po strnišču posejemo nove poljščine in tako zgostimo kolobar.

Zelo pomembno je poznati globinski talni tip zemlje, ki jo obdelujemo. Naredimo globinski izkop in določimo plasti.

digitalna-knjiznica.bf.uni-lj

OSTALA ORODJA:

Rahljalnik

Freza je namenjena predvsem zračenju in pripravi tal za setev. Slaba stran freze je, da pod globino obdelave zbija plasti, poleg tega pa pri pripravi površine za setev razbija strukturo, kar privede do tega, da se tla na površini zaskorjijo, ko se le ta namočijo.

                                                                              Diskasta brana se uporablja predvsem za rahljanje ali poravnavo zgornjih plasti tal (priprava površine pred setvijo), ter za okopavanje zapljevljenih površin. Njena slaba lastnost je, da pri prepogosti uporabi drobi strukturne agregate tal in s tem povzroča zbijanje (zaskorjenje) prsti na površini, kot v globini.

Pri obdelavi tal s plugom obračamo brazde, zrahljamo prst celotne obdelane plasti in v celoti zaorjemo žetvene ostanke, gnoj in plevele. Tovrstni obdelavi nato sledi predsetvena obdelava. Med poglavitne slabosti pluga štejemo veliko zbitost tal, do katere pride zaradi večjega števila prehodov, ter zmanjševanje deleža organske snovi v tleh. S plugom pa lahko po drugi strani izboljšamo strukturo tal, s tem da globlje plasti dvignemo na površino (pomanjkanje gline v zgornjih plasteh tal).

Brane se uporabljajo predvsem za pripravo predsetvene površine ter za odpravljanje zapljevljenosti po setvi.