Okrajni premogovniki Vičanci, Sodinci, Podgorci so mladoterciarni sedimenti, v katerih so bili premogovni sloji debeline tudi do 0,5 metra.
Že v času med obema vojnama so razni podjetniki tukaj kopali premog.
Sloji premoga so bili na delih zelo tanki, zato se je poslovanje pogosto končalo s finančnim polomom ter prodajo rudoslovne pravice nekomu, ki ni prav dobro poznal razmer.
Zadnji je rudnike pred vojno, med okupacijo in vse do nacionalizacije izkoriščal Ivan Havlas iz Ormoža. Po vojni pa je bila preskrba s premogom precej kritična.
Na tem lokalnem območju bi potrebovali 20.000 ton letno, dobava pa je znašala le 1130 ton premoga.
Zaloge niso zadostovale niti za gospodarstvo, kaj šele za gospodinjstva.
Leta 1947 v časih administrativno centralistično upravljanja gospodarstva, je bilo ustanovljeno državno podjetje za eksplotacijo premoga, da bi pokrivalo lokalne potrebe po premogu.
Država je takrat z državnimi plani doloćala celotno poslovanje - od cene do poslovnih partnerjev, podjetje je funkcioniralo skoraj kot državni organ.
Država je odvzela podjetju skoraj vso amortizacijo in akumulacijo, nosila je tudi tveganje poslovanja. Takšen sistem se je začel opuščati po letu 1950, ko je začelo nastajati delavsko samoupravljanje.
Plan izkopa za leto 1948 je znašal 2026 ton premoga, nakopali so ga le 1652 ton. Izkopavanje je potekalo na primitiven način, brez tehnične ureditve in rudniške opreme.
Primanjkovalo je tudi jamskega lesa in zaščitnih sredstev za opravljanje rudarskih del.
Sprva so premogovniki zaposlovali 32 delavcev, kasneje pa že 61.
V rudnikih je delalo okoliško prebivalstvo.
Rudnik je ves čas posloval brez strokovnega vodstva.
Potem ko so leta 1957 vendar le uspeli pridobiti direktorja Aleksandra Čučuloviča, ki je bil po izobrazbi rudarski tehnik, je le-ta skupaj s še enim rudarjem leto za tem umrl v rudarski nesreči.
V rudniku so imeli ves čas poslovanja težave z doseganjem norme, z vdori vode in zemlje ter s slabim prezračevanjem v rovih. Čeprav so bili narejeni načrti za posodobitev rudnika, ti niso bili nikoli realizirani. Proti koncu leta 1958 so rudnik dokončno zaprli.
Sliki sta simbolični
Viri : zgodovinski zapisi