Močnate jedi

Močnate jedi so lahko pripravljene iz pšenične, ajdove, koruzne, ržene in ovsene moke. V Prlekiji so med močnatimi jedmi najbolj poznani močniki, zlevanke, žganci, štruklji, cmoki. Med pečene močnate jedi prištevamo kruh, pogače, mlince, krapce, potice in gibanice. 

Navaden kruh je bil ržen ali pol ržen: pol iz pšenične moke in pol iz ržene moke. Pšenični ali rženi moki so pogosto primešali tudi koruzno moko ali krompir.

Bel kruh iz pšenične moke so pekli za praznike in je bil okrogle oblike v Prekmurju in Prlekiji so jih pekli na svatbah in ob različnih večjih delih. 

Žganci so bili v Sloveniji zelo pogosta jed. Delali so jih iz koruzne, ajdove ali pšenične moke in krompirja. Jedli so jih z mlekom ali zabeljene z ocvirki, mastjo, smetano, z zeljem in mesom. Ajdove žgance so poznali že v 16. stoletju, koruzne pa v 17. stoletju. 

Močnik so poznali že v srednjem veku in iz leta 1485 izhaja zapis o sladkem močniku kot o plemiški jedi. Poleg kaše je bil najbolj razširjena jed večinskega mestnega in podeželskega prebivalstva do začetka oziroma sredine 20. stoletja.