Z igranjem do zdravja

Vpliv igranja inštrumenta na um in telo

Igranje inštrumenta ima močan pozitivni učinek na um in telo. Raziskovalci Univerze St. Andrews pravijo, da glasbena dejavnost lahko upočasni, ustavi ali celo obrne procese staranja ter upadanja umskih sposobnosti zaradi bolezni. V najnovejši študiji, pri kateri so primerjali različne skupine amaterskih glasbenikov z ne-glasbeniki, je pokazala, da glasbeniki hitreje kot ostali opazijo napake in jih tudi popravijo.

Njihove ugotovitve potrjujejo predhodne raziskave, ki so pokazale povezavo glasbenih sposobnosti z mentalnim in telesnim počutjem. Pravijo, da zadnje ugotovitve kažejo potencial za »daljnosežne« koristi.

Druga študija, ki je bila objavljena v reviji Journal of Neuroscience, kaže na to, da lahko glasbene lekcije, ki jih oseba prejme pred svojim sedmim letom starosti, spodbujajo razvoj možganov. Glasbenike so razdelili v dve skupini glede na to, ali so pričeli igrati inštrument pred ali po sedmem letu. Pokazalo se je, da imajo osebe, ki so se glasbeno udejanjale pred sedmim letom starosti, več bele snovi v delu možganov, ki se imenuje corpus callosum (del, ki je odgovoren za povezovanje motoričnih regij leve in desne možganske polovice). Ti glasbeniki so bili pri testiranju boljši pri slušnih in senzimotoričnih sinhronizacijskih nalogah kot glasbeniki, ki so pričeli s svojim glasbenim udejstvovanjem po sedmem letu starosti.

Pri velikem pregledu štiristotih raziskav na temo nevrokemije glasbe, ki jo je vodil prof. Daniel J. Levitin (McGill University’s Psychology Dept.) so pokazali, da ima igranje in poslušanje glasbe jasne koristi za mentalno in telesno zdravje. Glasba še posebejkrepi imunski sistem in zmanjšuje ravni stresa - povečuje raven imunoglobulina A in zmanjšuje raven kortizola (stresnega hormona). Poslušanje glasbe se je izkazalo celo bolj učinkovito kot zdravila pri zmanjševanju anksioznosti pred operacijo.

Raziskava vpliva glasbe na otroke je pokazala, da so otroci, ki so bili v »glasbeni skupini« (so igrali na instrument in peli, medtem, ko je druga »neglasbena skupina« poslušala zgodbo), za tem bolj sodelovali, kar 30-krat bolj verjetno pomagali drugim in fantje so kar 4-krat bolj verjetno reševali težave.

Medtem ko igranje inštrumenta dokazano izboljša kognitivne sposobnosti, pogosto zasledimo, da je tudi poslušanje klasične glasbe zelo dobrodejno za razvoj mladih možganov. Nekatere raziskave so pokazale, da poslušanje glasbe (s 50 do 80 udarci na minuto) sprošča, izboljšuje sposobnost učenja in doseganja rezultatov, zmanjšuje občutek bolečine in nam pomaga pripraviti se na spanje. Verjetno ni potrebno razlagati, da glasba tudi navdihuje, dviguje voljo, povezuje ljudi itd.

Avtor: Katerina Jazbec (vir: http://www.ekoslovenija.si/)