4. Besedila program LTK harmonika 2015 (25 skladb)

LTK harmonika 2015 (4. CD)

Skladbe za učenje na 4. CD-ju LTK harmonika‎ 2015.

Kliknite na naslov skladbe za predvajanje zvočnega posnetka in izpis besedila!

Biseri sreče [Čuki]

Tiho svetloba budi

poljane in dobre ljudi

in cvetje se z roso poji

nov dan že odpira oči.

Meglice bežijo v nebo

ko žarki budijo oko

z menoj danes srečno bilo

srce bo mamino.

Ko biseri sreče

v očeh govorijo

ni treba besed

želja vseh sonet

pove moj pogled.

Veš mama s poljubom

želim ti priznati

objem tvoj mi da

toplino srca

ljubezen sveta.

Kot da v naročju ti spim

v otroštvo se

vrača spomin

spet v sončnem

se jutru budim

objeti s teboj se želim.

Roke tvoje božajo me

za vedno otrok bom za te

ko ranjeno mi je srce

mi daješ upanje.

Deželica sonca in grozdja [L. Slak]

Deželica sonca in grozdja

Ti meni najdražji si kraj

Vedno, ko daleč bom z doma

Rad se bom vračal nazaj

Na hribčkih se hrami bleščijo

Bele tam breze šume

Nageljni v oknih dehtijo

Ko lastovke spet prilete

Na jesen, ko listje odpada

Sladko nam grozdje zori

Vino iz mošta postaja

Vinski se praznik slavi

Gorenjska polka [Avsenik]

(samo melodija)

Iden doj po kobilji

Iden doj pu Kobilji pijan kak žandar

tan me sreča moj pajdaš el ga preci maš

Pišta, Janči, Joška, Karči či me najdeš v eton šanci

pelaj me domou ovači jes nigdar ne prijden domov.

V našon malon püngradi se marsikaj zgodij

fsakša mlada deklica nedušnost tan zgibij

te pa pravi Boug moj dragi

nedušnost šla je trijstou vragi

pelaj me domou ovači jes nigdar ne prijden domov.

Iden doj pu Kobilji pijan kak žandar

tan me sreča moj pajdaš el ga preci maš

Pišta, Janči, Joška, Karči či me najdeš v eton šanci

pelaj me domou ovači jes nigdar ne prijden domov

V našon malon püngradi se marsikaj zgodij

fsakša mlada deklica nedušnost tan zgibij

te pa pravi Boug moj dragi

nedušnost šla je trijstou vragi

pelaj me domou ovači jes nigdar ne prijden domov.

Kam bova vandrala

Kam bova vandrala,

vandrovček moj?

Oj, vandrovček, vandrovček,

vandrovček moj!

Kam bova vandrala,

vandrovček moj?

Oj, vandrovček,

vandrovček moj.

Čez dolince

in planince,

ljub'ca moja, pojd' z menoj!

Kaj bova večerjala,

vandrovček moj?

Malo pratice,

mal' solatice,

ljub'ca moja, pojd' z menoj!

Kaj bova pila,

oj vandrovček moj?

Sladko vinčece

iz majol'čice

ljub'ca moja, pojd' z menoj!

Kje bova spala,

oj vandrovček moj?

Gor na štalici,

v mehki slamici,

ljub'ca moja, pojd' z menoj!

Krka Sanjava [L. Slaka]

Krka sanjava, se poigrava,

tam med bregovi kjer sem doma.

Spotoma boža trave zelene

in ogleduje se modro nebo.

Kdo bi objel še lepše kot krka,

naše to mesto kjer sem doma.

Tam pod gorjanci staro je mest,

vsi stari znanci pridemo tja.

Krka sanjava, se poigrava

tam med bregovi kjer sem doma.

Vrbe košate vabijo svate kličejo,

črički pridite v vas.

Kdo bi objel še lepše kot krka

naše to mesto kjer sem doma.

Tam pod gorjanci staro je mesto,

vsi stari znanci pridemo tja.

Mazurka

(samo melodija)

Mami, oj mami [Tone Kmetec]

Ko sem še majhen bil, sem bil vesel,

sem svojo mamico prav rad imel.

Me je zibala in srečna sva bila,

so očka d'jali: "golobčka dva!"

Mami, oj, mami, ti naša zlata mami,

tebe ni veè med nami, za vedno si šla od nas!

Kako pa zdaj živim, se vprašam jaz,

ko ljube mamice ni več med nas.

Kamor se ozrem, povsod vse prazno je,

ni več ljubeč.

Minili sta že leti dve [L. Slak]

Minili sta že leti dve,

odkar sva se spoznala.

So cvetele rožice,

ko sem srce mu dala.

A zdaj ko ves je v cvetju maj,

ostala spet sem sama,

odšel je fant moj v drugi kraj,

Ne bo ga več nazaj.

Kje so zdaj tiste,

gladke stezice,

ki so vodile,

tja med cvetlice.

Kje so zdaj tiste,

rožice bele,

ki sva jih nabirala,

ko sva ljubila se.

Jesen je zdaj in megla je,

vse travnike zakrila.

Kjer sva se sprehaja,

se prvič poljubila.

Le malo še in beli sneg,

zametel bo planjave.

Pokril z odejo bo vse prek,

Še najine poti.

Na avtocesti [Avsenik]

(samo melodija)

Nocoj ti bom na okence potrkal [Modrijani]

Bil je en sam pogled, a v srcu mojem si zbudila vihar,

Ko sem srečal te spet sem vedel, da te ne pozabim nikdar.

Bil je lep sončen dan, ti pa prišla si kot podoba iz sanj,

Upal sem in verjel, nekega dne te bom objel...

REFREN:

Nocoj ti bom na okence potrkal ko urca polnoč bo,

Ker sem dovolj ti že na dušo pihal in bi rad poljub zato,

Nocoj ti bom na okence potrkal in, če lučka se prižge,

Bom vedel, da odslej morda ti moje boš dekle.

Čakal sem a zaman, večere vse preživljal žalosten sam,

Hodil sem za teboj, da bi ukradel kdaj nasmešek bi tvoj,

In nekoč vprašal sem, če na pijačo te povabiti smem,

Zdaj pa padel je mrak, storil usoden bom korak...

Ob koncu tedna [Mihelič]

(samo melodija)

Otoček sredi jezera [Avsenik]

Otoček sredi jezera

Gori pa cerkvica

Na sivi skali grad stoji

Bled v soncu ves žari

Z otoka poje stari zvon

Bim bam bim bam bim bom

Na Kranjskem lepš’ga kraja ni

Hej, Bled prekrasen si

Povem ti staro pravljico

Morda ne veš za njo

Če fanta si želi dekle

Naj tja na otok gre

Ko zvon ji stari zadoni

Želja se izpolni ji

Mogoče pravljica drži

Poskusi kdaj še ti

Pod oknom sem stal [Don Juan]

Sijala srebrna je luna vso noč.

A zjutraj odšel sem domov vriskajoč.

Nihče ni izvedel odkod sem prišel.

Nihče ni vedel kaj v srcu sem imel.

Pod oknom sem stal in bil sem vesel.

Najlepši na vasi pesmi sem pel.

Pod oknom sem stal ko rekla mi je,

da mi poklonila bo svoje srce.

Pod Poncami [L. Slak]

Pod Poncami se dan budi,

pod vejami se sneg iskri,

snežinke že mežikajo

in v soncu se svetlikajo.

Na pot veselo tja, v belo daljavo,

v dolino belo pod Poncami.

Pod Poncami, tam na smučeh,

veselo se razlega smeh,

zore v goro, glej zimski dan

nam dal bo spet bel pajčolan.

Na pot veselo tja, v belo daljavo,

v dolino belo pod Poncami.

Poštar [L. Slak]

Vsak dan je spraševala,

če pismo je prišlo,

od njega, ki je rekel,

da ljubo jo zvesto.

Vsak dan ji poštar reče:

oj, dekle, pisma ni,

morda je že pozabil,

kar je govoril ti.

A danes ji prinesel

je poštar pisemce,

ki sam ga je napisal,

v njem piše: ljubim te.

Nič več dekle ne čaka

na pismo dragega,

saj nanj je pozabila,

ker ljubi poštarja.

Nič več dekle ne čaka

na pismo dragega,

saj nanj je pozabila,

ker ljubi poštarja.

Prebudil se je rano [W. A. Mozart]

Prebudil se je rano,

sosedov bosopet,

poljubil je še mamo

in mahnil jo je v svet.

Cvetlice je nabiral,

sinice je plašil,

maline je nabiral,

za zajci se podil.

A glej, že v tisti noči

pritekel je nazaj,

tja v mamino naročje,

preplašen, da je kaj.

Tako je rekel sosed,

da v svet bo že še šel,

a mamico da svojo

bo vedno s sabo vzel.

Ptičke po zraku letajo

Ptičke po zraku letajo,

ptičke po zraku letajo,

vsaka ima svoj ljubljeni par.

Odpev:

Jaz sem pa ena, uboga revna stvar,

jaz sem pa ena, uboga revna stvar,

Bog ve, kje hod’ moj ljubljeni par.

Rožce po trati, trati cvetejo,

vsaka ima že svoj ljubljeni par. Jaz …

Mravlje po zemlji, zemlji lazijo,

vsaka ima že svoj ljubljeni par. Jaz …

Rib’ce po vodi, vodi plavajo,

vsaka ima že svoj ljubljeni par.

Kače se po luknjah, luknjah vlačijo,

vsaka ima že svoj ljubljeni par. Jaz …

Fantje po vasi, vasi pojejo,

vsaki ima že svoj ljubljeni par. Jaz …

Rom pom pom

Rompompom še ne gremo domov,

rompompom še ne gremo domov

rompompom, živijo.

Rože z domačega vrta [Slapovi]

Dolgo smo skupaj živeli,

iskreno se radi imeli,

potlej od nas si odšla,

v mestu si srečo našla.

Naša velika družina

se vedno te rada spominja,

še lepše tedaj se nam zdi,

ko s tabo se srečamo vsi.

Rože z domačega vrta

smo ti prinesli v spomin,

naj cvet na srce ti potrka,

in lepe občutke zbudi.

Rože z domačega vrta

v sobi naj tvoji dišé,

sredi zvezenega prta

začutila boš naše srce.

Vsakdo se redko oglaša,

saj vedno premalo je časa,

življenje vsem hitro beži,

skoz prste nam mnogo spolzi.

Komaj bilo je poletje,

osulo se lepo je cvetje,

a vendar smo v mislih s teboj,

naj boža te cvetja opoj.

Rože z domačega vrta

smo ti prinesli v spomin,

naj cvet na srce ti potrka,

in lepe občutke zbudi.

Rože z domačega vrta

v sobi naj tvoji diše,

sredi zvezenega prta

začutila boš naše srce.

Siva pot

Siva pot, vodi me,

kamor hoče srce,

na gorenjsko,

kjer gore so.

Vodi me, siva pot.

Skoraj raj si,

ti, Gorenjska,

sive gore

in zelene reke.

Tu življenje

skriva svoj zaklad,

stara si kot sonce,

mlajša kot pomlad.

Siva pot, vodi me,

kamor hoče srce,

na gorenjsko,

kjer gore so.

Vodi me, siva pot.

Le spomini

še živijo,

zemlja stara,

trda, neizprosna.

Rdeča roža

v tvojih je laseh,

nežna mesečina,

solze v očeh.

Siva pot, vodi me,

kamor hoče srce,

na Gorenjsko,

kjer gore so.

Vodi me, siva pot.

Ko vstaja jutro,

slišim klice iz daljave,

radio spominja me

na dom, tam nekje.

In ko se vozim

po betonskih magistralah,

mislim nate le,

nate le.

Siva pot, vodi me,

kamor hoče srce,

na Gorenjsko,

kjer gore so.

Vodi me, siva pot.

So mamca mi djali [Avsenik]

So mamca mi djali oženil naj bi se,

ker star sem zadosti je mi treba žene,

a jaz se otepam ker več jih rad imam,

vesele sem narave obrajtam ledik stan.

So očka mi djali oženil naj bi se,

ker z mamco sta stara, je treba mi žene,

a men ni do jarma, sem rajši ledik frej,

en literček ga spijem, zaukam si, juhej.

Oba sta prosila vzemi si ženo,

če mlada stopi v hišo vse bo lažje šlo,

a jaz se otepam, ker rad svoboden sem

ne mislim na ohcet, ne maram bit pr en.

No, zdaj sem se oženil, adijo ledik stan,

ta stara dva sta srečna, ker ženko končno imam,

a men ni do smeha, ne bom več zdaj ga pil,

nič več ne bom vriskal, sem lintfrna dobil.

Ti si ur'ce zamudila

Ti si ur'ce zamudila, ko gorelo m' je srce;

si ošabno se nosila, nisi mislila na me.

Kako so mene rane sk'lele, ko sem mislil jaz na te.

Zdaj so rane zopet cele, sreče polno je srce.

Jaz pa čem si drugo zbrati, jo peljati pred oltar,

prstan zlat ji čem podati, bit' njen mož in gospodar.

Ti pa sama boš ostala, se spominjala na me,

boš mladost objokovala in točila boš solze.

Užičko kolo

Daj da vidis kad u meni djavo povileni

ne drzi me mesto, ni mesto, ni resto

Refren

Dva levo, dva desno pa na opsasa

srce mi ko bubanj udara

dva gore, dva dole, pa u mestu dva

zivi bili trista godina

Kad prepoznas prave zvuke te

uzmi sve u svoje ruke dve

sreca sama ne zna sta joj bi

ceka nekog da je ugrabi

I u srcu, i u glavi djavo cuda pravi

dlanovi se znoje, sve to ima svoje

Refren

Zajček

Jaz sem zajček dolgoušček,

kdo me le ne pozna.

Ves dan plešem,

ves dan pojem

trajla lili,

trajla la.